četrtek, 12. januar 2017

Velike in male črke v naslovih objav

albansko shkrimi verzal
angleško majuscule, capital letter, upper-case letter, cap
dansko majuskel , versal, stort bogstav
esperanto majusklo, grandlitero, ĉeflitero
francosko capitale , majuscule, lettre de haut de casse
italijansko maiuscola
katalonsko majúscula
litvansko majuskulai, didžioji raidės
madžarsko nagybetű
nemško Versal, Kapitälchen, Großbuchstabe, Versalbuchstabe
nizozemsko hoofdletter , kapitaal, kapitale letter, grote letter
norveško varsl, majuskel, flřyteblĺser
poljsko majuskuła, wersalik, wielka litera
portugalsko capital , maiúscula
romunsko capitală, majusculă
rusko маю́скул, маю́скульное письмо, прописная буква, заглавная буква
slovensko velika črka, majuskula, verzalka
špansko versal , versal, mayúscula, letra capital
ukrajinskoвелика літера, заголовна буква
   
Tokrat se lotevam malce nenavadne tematike, to je rabe velikih in malih črk v naslovih objav. Da ne bo nesporazumov, slabe volje ali prevelikega (po)smeha, razčistimo že na začetku, kaj sta namen in vsebina tokratnega sestavka:
 
  • Namenoma govorim o velikih in malih črkah, ne pa o začetnicah, ker gre lahko tudi za velike črke, ki niso vedno začetnice in lahko stojijo sredi besede.
  • Poudarjam, da ne gre za klasično vprašanje velikih začetnic v slovenskem jeziku, o čemer je bilo že mnogo napisanega (npr. serija vprašanj in odgovorov Velika ali mala začetnica v Jezikovni svetovalnici in drugod).
  • Problem je umeščen in zamejen izključno v kontekst bibliotekarske stroke, natančneje katalogizacije, in pojavljanja teh črk v naslovih objav, kot so zapisani v bibliografskem zapisu oziroma jih uporabniki najdemo v katalogu.
  • Čeprav gre za naslove, ne govorim samo o knjigah, pač pa naslovih kakršnih koli objav (torej knjig pa tudi člankov, posnetkov, spletnih objav ipd.). V sama besedila teh del in uporabo velikih črk v njih se ne spuščam.

1. Določila o rabi malih in velikih črk v katalogizaciji

V katalogizaciji se pri opisovanju enote (knjige, članka, videoposnetka ipd.) zajema (prepisuje) podatke praviloma z enote same oz. njenih sestavnih delov (naslovna stran, kolofon, ovoj, zavihki, predgovor ipd.) po vnaprej določeni prioriteti t. i. prednostnih virov. Podrobnosti o prednostnih virih podatkov in o predpisanih virih podatkov za posamezne vrste knjižničnega gradiva predpisujejo določila ustreznega Mednarodnega standardnega bibliografskega opisa (ISBD – International Standard Bibliographic Description) v točki 0.5. Teh priročnikov je sedem - ISBD(M) za monografske publikacije, ISBD(PM) za glasbene tiske, ISBD(A) za starejše (antikvarne) monografske publikacije, ISBD(NBM) za neknjižno gradivo, ISBD(ER) za elektronske vire, ISBD(CM) za kartografsko gradivo, ISBD(S) za serijske publikacije in ga je nadomestil ISBD(CR) za serijske publikacije in kontinuirane vire in ISBD(G) je splošni - in so vsi prevedeni v slovenski jezik, v pripravi pa je že tudi prevod Konsolidirane izdaje, ki je izšla v angleškem izvirniku leta 2011 (IFLA 2011) in združuje določila vseh sedmih specializiranih predhodnih.

Določila o tem, katere podatke in v kakšni obliki se pri katalogiziranju prevzame, predvsem pa, kako se jih zapiše v bibliografski zapis, predpisujeta pri nas predvsem dva pravilnika. Prvi, med katalogizatorji znan kar kot "Verona", je znamenita biblija katalogizacije iz jugoslovanskih časov in še vedno velja, drugi pa je izvirni slovenski priročnik, ki pa se mu tudi že malo poznajo leta:

  Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb : Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1983–1986

PREKAT [Elektronski vir] : priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil / uredili Zlata Dimec, Matjaž Hočevar, Irena Kavčič. - Besedilni podatki. - V Ljubljani : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2005 Način dostopa (URL): http://www.nuk.uni-lj.si/prekat/prekat.asp

Osvežimo si poznavanje določil o rabi velikih začetnic in pisanja naslovov ter označevanja tiskarskih napak (ali drugih nenavadnosti, kamor sodi po mojem mnenju tudi primer SLOLvenskih klasikov, ilustriran spodaj) in poglejmo določila PREKATA (poudarke označil J. K.):

  0.6.2 Velike začetnice in kratice
Na splošno velja, da prvi element vsakega območja pišemo z veliko začetnico. [ . . . ]. Druge velike začetnice naj ustrezajo pravopisu jezika(-ov) ali pisave(-av), v katerih je podatek zapisan.

Pri angleških naslovih so na predlogi večkrat uporabljene velike začetnice pri vsaki besedi, razen pri predlogih in členih, vendar se pri prepisu držimo slovničnih pravil. Edina izjema so imena korporacij (institucij – tudi založb in sestankov), predvsem v angleščini, kjer ohranimo velike začetnice v skladu s predlogo.

1.1.7 Prepis stvarnega naslova
1.1.7.1 Stvarni naslov dobesedno prepišemo z naslovne strani oz. iz predpisanega vira podatkov, vendar ne nujno velikih začetnic ali ločil (gl. 0.4, 0.6). @ . . . ].

0.6.3 Tiskarske napake
Tiskarske napake prepišemo tako, kot se pojavljajo v enoti. Za njimi lahko napišemo »sic« ali »!« v oglatem oklepaju ([sic] ali [!]). Lahko jih tudi popravimo v oglatem oklepaju, pred popravkom pa napišemo »i. e.« (id est). [ . . . ].

2. Kakšna je katalogizacijska praksa danes?

Zgoraj citirana določila so danes edino razpoložljivo pa tudi edino zveličavno navodilo katalogizatorjem, vendar so nastala in dobro delovala v času bolj ali manj tradicionalno oblikovanih besedil in predvsem tiskanih publikacij. To pa se je v zadnjem času korenito spremenilo. Danes niso redka besedila (in naslovi tudi nepisanih objav), ki vključujejo grafične elemente in dobro mero ustvarjalne domišljije, ki presega klasične iz črk sestavljene besede. Marsikatera domislica je prevzeta iz različnih področij digitalnega sveta, predvsem pa so tovrstni pojavi značilni za elektronske objave, ki seveda tudi najdejo pot v knjižnični katalog.


© Whoo Alright Yeah Uh Huh
Ne glede na želje založnikov, ki seveda zagovarjajo take posebnosti svojih avtorjev, se katalogizatorji vedno trudijo, da so kataložni zapisi v skladu z veljavnimi pravopisnimi pravili, čeprav brez nekaterih zavestnih odstopanj ne gre. Ampak tudi Slovenski pravopis ni več mlad in ga ponekod že daje naduha, marsičesa pa še ni bilo, ko je pred leti nastajal (izšel 2001). Edini pravopisni napotek glede zapisovanja imen pri elektronskem sporazumevanju daje na primer Slovenski pravopis 2001 v poglavju o ločilih (člen 261), kjer navaja, da je piko mogoče postavljati tudi stično med imeni v elektronski pošti, pri čemer navaja zgled: france.kuhar@siol.net. In tu se neha.

Pred kratkim je bilo vprašanje Elektronski poštni naslov kot naslov knjige tudi predmet obravnave v spletni Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vprašanje so postavili katalogizatorji NUK-a, ki so imeli pred tem ob pripravi CIP-zapisa (domnevam) že obsežno in najbrž tudi malo živčno razpravo z založnikom glede "velikosti" začetnice in sestavnih delov naslova knjige. Jezikovna svetovalka se je ob tem seveda lahko opirala zgolj na zelo skromno in nepopolno pomoč pravopisa ter ne prav bogato in celo nedosledno prakso doslej.

Razprava me je pritegnila, saj sem o tem večkrat razmišljal že prej, zato sem se odločil pripraviti to objavo za blog in pojasniti svoje nestrinjanje s preveč rigidnim oklepanjem tradicionalnega gledanja na rabo velikih in malih črk v naslovih.

3. Zakaj se teh določil včasih ni dobro držati?

Teme se bom lotil nekoliko širše kot le z ozirom na pojav elektronskega naslova v naslovu knjige oz. namesto naslova objave. Trdim, da nekatera vprašanja v zvezi z naslovi objav žal ne morejo v celoti soditi v domeno razsojanja z vidika pravopisa in pravil slovenskega jezika. Naslov objave (govorimo o knjigah, vendar tudi o člankih in podobnih objavah, ki niso samostojne publikacije) ni "besedilo kar tako", ki bi ga lahko lektorirali in/ali popravljali, pač pa avtorska stvaritev po željah in navdihu avtorja [sic!]. Na to smemo le opozoriti. Nenavadna oblika naslova ima morebiti dodatno sporočilno vrednost, ki jo lahko s spreminjanjem (in slovničnim "popravljanjem") pohabimo ali celo povsem izničimo! Glede na nekatere posebnosti je lahko naslov ali njegov del že skoraj kot logotip, kjer pravila velike/male začetnice ne veljajo in kjer so lahko v besedi poleg črk tudi posebni znaki ali celo slike (prej ko slej se bo v naslovu pojavil vsaj smeško, gotovo lahko nastane tudi celoten dokument, napisan v jeziku emoji (na spletu jih je že nekaj), ali pa beseda, zapisana z začetnim znakom @ namesto A). Primer nerodnega zapisa v knjižničnem katalogu so Pižamini SLOLvenski klasiki 1, v katalogu neposrečeno "popravljeni" v Slolvenski klasiki 1, kjer ima bralec seveda občutek, da je s prvo besedo v naslovu nekaj narobe (zatipk katalogizatorja), pri tem pa naslov povsem izgubi "sočnost", ki jo je avtor premišljeno poudaril in je zelo očitna na sami naslovnici! Poudarjeni LOL ima za (mladega) bralca zelo veliko sporočilno vrednost! Domnevam, da ga slovenski klasiki ne bodo kaj prida pritegnili, prej odbili, za sLOLvenskimi klasiki pa bo hitro "posrfal" in si knjigo vsaj ogledal, če že ne prebral.

Domnevati, kaj je naslov objave in kaj njeni sestavni deli, ki jih avtor izpostavlja oz. uporablja za razločevanje, je zelo kočljivo. Ali res vedno razumemo avtorje? Jaz jih pogosto ne. Naslov publikacije v obliki e-poštnega naslova je lahko (gre seveda za izmišljen ilustrativni primer) sestavljen iz dveh naslovov, kot npr. naslov trilogije in naslov posamezne knjige, vsak od njih je seveda pisan z veliko začetnico:

  Moji spomini@Mlada leta na kmetiji.yu
Moji spomini@Student naj bo.si
Moji spomini@Na stara leta.eu
Velike začetnice sem postavil po svoje, kdo ve, kako jih bi avtor. Namenoma sem uporabil različne pripone za geografsko oznako strežnika (.yu, .si, .eu) in ponazoril eno od možnosti skritih sporočilnosti elektronskega naslova.

Pa še o vprašanju velikih in malih črk pri elektronskih publikacijah, kjer so lahko stvari še bolj zapletene zaradi tehnološkega okolja. Menim, da je premalo znano, da nekateri računalniški strežniki razločujejo med velikimi in malimi črkami. Pri geslih za avtorizacijo dostopa je to zelo opazno in to večinoma poznamo (novejša gesla celo morajo vsebovati vsaj eno veliko črko), manj drugod. Ime strežnik oz. domene torej ni vedno neobčutljivo na male/velike črke (ang. case sensitive). Če je publikacija nameščena na takem strežniku, bo vsako spreminjanje črk vodilo v nedostopnost objave oz. sporočilo, da dokumenta na spletu ni. Primer spodaj to jasno ilustrira. Za dostop do dokumenta (slike) sem uporabil isti enotni naslov vira (URL), vendar sem v drugi vrstici spremenil ("popravil") ime naselja iz dravlje v Dravlje in slika ni več dostopna, za uporabnika torej izgubljena. V drugem primeru sem "popravil" začetnico naslova objave/besedila (Knjižnica) in besedilo je za bralca prav tako izgubljeno.

  Dostopno https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/knjigobeznica-dravlje.jpg
  Nedostopno https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/knjigobeznica-Dravlje.jpg
   
  Dostopno https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/knjiznicavBTS.pdf
  Nedostopno https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/KnjiznicavBTS.pdf
Res je, da naslov objave sam navadno še ni neposredna hipertekstna povezava do spletne vsebine, vendar naj kljub temu ohranja obliko in namen, ki jih je avtor s svojo stvaritvijo predvidel oz. želel sporočiti bralcu. Zato predlagam, da obravnavamo naslove objav s premislekom in pač hočeš nočeš upoštevamo nekatere bolj nenavadne posebnosti, ki si jih je avtor najverjetneje s premislekom izmislil in jih namenoma zapisal.

li ni to mogoče podoben vzgib, kot je privedel v davnini do prečudovitih vinjet in okraskov sredi besedila?

To razmišljanje in mnenje sem posredoval tudi sodelavcem svetovalnice in pravopisne skupine (ISJFR ZRC SAZU), dr. Heleni Dobrovoljc se zahvaljujem za odgovor in dodatne informacije. V letošnjem letu so namreč sodelavci pravopisne skupine (ki sodelujejo tudi v svetovalnici) dokončali predlog za prenovo pravopisnega poglavja o mali in veliki začetnici. Pri tem so se odločali tudi o pisanju črk v posebnih položajih, tudi v elektronskem sporazumevanju. Po njihovem mnenju opisani problem nakazuje, da bomo v prihodnje soočeni s hibridinimi položaji rabe velikih in malih črk, ki jih ne bo mogoče več tako razlikovati, kot smo to lahko storili do sedaj (ločeno za tiskani in digitalni medij).


Naslov, kot si ga je zamislil Pižama, je bil v katalogu deležen samo popravka velikih črk sredi besede, zato bi nepoučeni bralec pomislil, da se je
katalogizator zatipkal. Na portalu Dobreknjige.si so ohranili zapis naslova tako, kot je natisnjeno v knjigi.

Variacije na temo začetnice: Naslovnica knjige z naslovom, kot si ga je zamislil prevajalec in prav tako z malo začetnico naslov v
zapisu CIP. V dokončnem zapisu kataloga je naslov popravljen in pisan z veliko začetnico. Afna v naslovu je v obeh primerih
ohranjena, torej s prakso pogojena izjema in odmik od določil pravilnika. Afna v katalogu seveda ni iskljiva (po njej ni mogoče iskati).

sreda, 04. januar 2017

Brajica in njen svetovni dan

4. januar je svetovni dan brajice, pisave slepih in slabovidnih, ki je pomembno pomagalo v življenju milijonov slepih po vsem svetu, saj jim omogoča branje književnih del ali študij skupaj in bolj enakovredno z videčimi vrstniki. Svetovni dan brajice je ena od priložnosti, ko lahko posamezniki in inštitucije, ki sodelujejo s slepimi in slabovidnimi, opozarjajo na zapreke, s katerimi se slepi srečujejo v okolju in opozarjajo tudi na pomanjkljivo zakonodajo o avtorskih pravicah po svetu, ki slepim in slabovidnim ovira dostop do ustreznih učbenikov.

Brajica, s pomočjo katere slepi in slabovidni lahko pišejo in berejo, je sistem tipne abecede, pri kateri šest izbočenih pik, razporejenih v brajevi celici v dveh stolpcih s po tremi pikami, predstavlja črke, številke in simbole za skoraj vse jezike sveta. Leta 1824 jo je pri 15 letih izumil Louis Braille, ki se je rodil 4. januarja 1809. Še kot otrok je zaradi nesreče povsem oslepel, vendar je bil kljub temu izjemno dober učenec in si tako pridobil posebno štipendijo. Šolal se je v Kraljevem zavodu za slepo mladino v Parizu, kjer je spoznal oficirja francoske vojske, ki je na zahtevo Napoleona razvijal kriptografske metode komunikacije in način komuniciranja, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila brez svetlobe, imenovano nočno pisanje. Ta sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti, zato ga vojska operativno ni nikoli uporabljala. Louis Braille je hitro ugotovil vzrok za neuspeh te pisave - človeški prst ne more razbrati reliefnega znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črke za črko. Njegova rešitev je bila zasnovana na matriki celice s šestimi pikami - Braillovi celici - ki je bila revolucija v komuniciranju za slepe ljudi in osnova za velik uspeh nove pisave.


Braillova celica

Bitna slika ASCII znaka s piksli
Pikra pripomba: Kot marsikaj dobrega, koristnega in danes nepogrešljivega (npr. digitalni računalnik, internet, KWIC-indeks ipd.) je tudi brajica nastala iz tehnologije, ki jo je razvijala (in financirala) vojaška mašinerija. Na srečo je šel razvoj naprej in uspešno našel pot tem izumom in izdelkom tudi v koristnejše in bolj človekoljubne namene!

Zanimivost: Brajica je nastala na nekaterih konceptih, za katere danes (zmotno) mislimo, da so zelo nove in revolucionarne iznajdbe zadnjih desetletij. Osnova brajice je digitalna in dvojiška (binarna za tiste, ki jim je tako bolj všeč), to je izbočena pika. Ta je prisotna (1) ali pa je ni (0) in je ekvivalent današnjemu bitu. Šest pik sestavlja celico, torej šestbitni bajt, urejen v matriko, kot je nastala črka na papirju pri matričnem tiskalniku ali podobno še danes nastajajo znaki na zaslonu. Bi torej lahko rekli, da je knjiga, napisana v brajici, potem pradigitalna knjiga?

Na podoben način deluje tudi t. i. braillova vrstica, namenjena delu z računalnikom kot nadomestilo oziroma nadgradnja tipkovnice. Nadaljnji razvoj sodobne tehnologije bo vlogo in pomen brajice nedvomno zmanjšal in jo (skoraj) v celoti nadomestil z novimi elektronskimi pripomočki.

Tipno gradivo (taktilno gradivo) je lahko del knjižnične zbirke, v knjižnici za slepe pa seveda predstavlja večji del zbirke, zato se je terminom na tem področju posvetil tudi Bibliotekarski terminološki slovar, ki obravnava naslednje termine:

brajica -e ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin.brajlica, Braillova pisava; prim. reliefni tisk
brájlica -e ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin.Braillova pisava, brajica; prim. reliefni tisk
Braillova pisáva -e -e [brájlova in brájeva] ž (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz točk in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin. brajlica, brajica; prim. reliefni tisk
Braillova vrstíca -e -e [brájlova in brájeva] ž dodatek tipkovnici, ki slepim omogoča branje (2) podatkov z računalniškega zaslona v brajlici
pisáva za slépe -e -- -- ž pisava (1), ki jo berejo slepi s tipanjem, npr. brajica
izdája za slépe -e -- -- ž publikacija, izdana v Braillovi pisavi ali na zvočnem posnetku, namenjena slepim, slabovidnim
knjížnica za slépe -e -- ž specializirana knjižnica za slepe in slabovidne
optofón -a m naprava za pretvarjanje grafičnih znakov v zvočne signale, zlasti za pomoč slepim pri branju
povéčani tísk -ega -a m v katalogizaciji splošna oznaka gradiva za tiskano besedilo z večjimi črkami, namenjeno slepim in slabovidnim
típno gradívo -ega -a s gradivo z izbočenimi znaki in/ali različno oblikovano površino, namenjeno slepim in slabovidnim, npr. tiski v brajici
uporábnik s posébnimi potrébami -a -- -- -- m nav. v mn. uporabnik knjižnice, ki potrebuje zaradi svojih telesnih, psihičnih posebnosti ali drugih omejitev knjižnično gradivo posebne vrste ali prilagojene storitve, npr. slepi, slabovidni, gluhi, fizično ovirani uporabnik

Pozoren bralec je verjetno takoj opazil nedoslednosti, ki izhajajo iz fonetskega zapisa francoskega priimka Braille [braj] in izpeljanega pridevnika [brájlov in brájev], poleg tega pa še male in/ali velike začetnice pridevnika. Pri tem so sestavljalci slovarja upoštevali rabo teh terminov v strokovnih besedilih in seveda določila SSKJ-ja in SP-ja (takrat SSKJ2 še ni obstajal).

      SSKJ
Braillov -a -o [brájlov in brájev] prid. (ȃ) navadno v zvezi Braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi
      Slovenski pravopis
Bráille -lla [braj] m z -em oseb. i. (ȃ) |francoski izumitelj|
bráillov in Bráillov -a -o [ajl] (ȃ) ~a pisava
brájlica -e ž, pojm. (ȃ) prakt.sp. braillova pisava
      SSKJ2
brájica -e ž (ȃ) pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: učenje brajice; odlomek iz knjige v brajici (več nima brajlica)

Dokaz, da gre zares za trd oreh in ne dovolj zadovoljivo rešen terminološki problem, kjer se pogledi slovarja in pravopisa vse prej kot prijazno križajo, je tudi razprava, ki je stekla v spletni Jezikovni svetovalnici leta 2016. Zaradi ilustrativnosti in boljšega razumevanja vključujem celotno objavo Pisava za slepe je »brajlica« ali »brajica«?:

Vprašanje:

V rabi smo zasledili, da Braillovo pisavo skrajšano lahko zapišemo kot brajlica in brajica, čeprav je v Slovenskem pravopisu 2001 zapisano brajlica. Kakšen zapis svetujete?

Odgovor:

V besedni družini Braille – Braillov – brajica (brajlica) je res precej zmede.

1. Braillova ali Brailleva pisava

Po osebi z imenom Braille so pisavo poimenovali Braillova oz. Brailleva. Ker priimek izgovorimo [braj], lahko svojilni pridevnik zapišemo z obema svojilnima obraziloma (-ov/-ev), čeprav izgovarjamo le drugega, tj. [brajev]. Podrobneje o tem v pravopisnem pravilu § 960 v SP 2001.

2. Braillova/Brailleva ali braillova/brailleva pisava

Ker take zveze poimenujejo lahko vrsto, npr. ena od vrst pisave je Braillova/Brailleva, jo po pravopisnem pravilu v § 185 lahko pišemo tudi z malo začetnico, tj. braillova/brailleva pisava.

3. brajica ali brajlica

Zapis z malo začetnico pogosto prekine pomensko povezavo z izhodiščnim lastnim imenom, zato tako kot pri primerih (Kneipp >) knajpova kava tudi v vašem primeru pogosto zasledimo zapis brajeva pisava, ki z univerbializacijo dobi obliko brajica. Res je, da predvsem v neuradni oz. pogovorni rabi zasledimo tudi zapis brajlova pisava in izhajajočo poenobesedeno različico brajlica. Zapis z l je rezultat neustreznega branja po črki.
Če želite uporabiti enobesedno možnost, potem predlagam, da se odločite za tisto varianto, ki je ustreznejša tako s fonetičnega kot slovničnega vidika, tj. brajica. Četudi je zapis v nasprotju s trenutno veljavnim pravopisom, je tudi res, da nekateri normativizmi tega pravopisa niso upravičeni.

Helena Dobrovoljc

Mogoče bo komu koristila ustreznica v katerem od tujih jezikov, zato smo zbrali še poimenovanja za brajico ali pisavo za slepe v 32 jezikih.

albansko Braj, alfabeti Braj
angleško Braille
bolgarsko Брайловата азбука
češko Brailleovo slepecké písmo, Braillovo písmo
dansko Braille-skrift, Braille-alfabetet, punktskrift
esperanto Brajlo, Brajla alfabeto
estonsko Braille kiri, punktkiri, pimedate kiri
finsko pistekirjoitus, braille-kirjoitus, Braillen merkistö
francosko braille, écriture Braille, caractère Braille, écriture tactile
grško γραφή Μπράιγ, Κώδικας Μπράιγ , στοιχείο Braille
hrvaško Brailleovo pismo, Brajevo pismo, brajica
islandsko Blindraletur
italijansko caratteri Braille
katalonsko braille, alfabet Braille
latovsko Braila raksts
litvansko aklųjų raštas, Brailio raštas
madžarsko Braille-írás, Braille-ábécé
makedonsko Брајова азбука, Брајово писмо, брајова азбука, Брајовата азбука
nemško Brailleschrift, Blindenschrift, Braille
nizozemsko braille, brailleschrift
norveško braille, blindeskrift, punktskrift
poljsko alfabet Braille’a
portugalsko Braille, alfabeto Braille, carateres Braille
romunsko alfabetul Braille
rusko шрифт Брайля, тактильный шрифт
slovaško Braillovo písmo
slovensko Braillova pisava, Brailleva pisava, Brajeva pisava, brajica, brajlica
srbsko Брајево писмо, Брајева азбука, Brajevo pismo, Brajeva azbuka
špansko braille , caracteres Braille, alfabeto braille, escritura táctil
švedsko braille , brailleskrift, punktskrift
turško Braille alfabesi, körler alfabesi
ukrajinsko шрифт Бра́йля

Ustava Republike Slovenije v brajici.

petek, 30. december 2016

Vesele praznike in srečno, zdravo ter uspešno 2017!

© Gallery Yo PrinceVille

 

Drage prijateljice in prijatelji,

kolegice in kolegi, znanke in

znanci, želim vam prijeten

preskok v prihajajoče leto 2017,

ki naj bo ravno prav živahno in

razgibano, predvsem pa polno

prijateljstva in ljubezni, sreče in

razumevanja, vsekakor pa tudi

zdravja, ki ga ni nikoli preveč.

Srečno!

 

sreda, 28. december 2016

Bibliotekarska terminologija - Kaj ste brali leta 2016

Zagrizenemu piscu bloga se je ob zaključku leta nemogoče narediti Francoza in brezbrižno iti mimo podatkov, ki kažejo obisk bloga in popularnost posameznih objav. Katere objave so bralci največkrat obiskali, od kod obiskovalci prihajajo in kako dolgo se zadržujejo na blogovih straneh . . . to so podatki, ki pisca bodisi nagrajujejo in potrjujejo pravilnost njegovega početja in "politike" objavljanja, ali pa ga tudi pokarajo in posvarijo tam, kjer ni izpolnil pričakovanj bralcev ali jih je celo obšel. Skratka ocena, pohvala in/ali graja toletnega dela in vodilo za naprej.

Obisk bloga beležimo z Google Analytics, ker ima dovolj dobro izdelano in zanesljivo metodologijo, omogoča pa tudi natančne primerjave s preteklimi obdobji. Bloggerjeve številke so sicer mnogo večje in zato mnogo lepše , vendar je statistika nezanesljiva in pogosto ne omogoča primerjav, zato je ne uporabljamo. Po zbranih podatkih je bil obisk večji od povprečja preteklih let, letos je obiskalo blog več kot 6.670 uporabnikov in si skupaj ogledalo posamezne strani skoraj 29.000-krat, povprečen obisk pa obsega pregled nekaj več kot treh strani (objav) oz. traja okrog dve minuti. Dobra četrtina obiskovalcev se vrača, več kot 800 pa je takih, ki so obiskali blog več kot desetkrat (skoraj 400 bralcev se je vrnilo več kot 50-krat). Večji del jih seveda prihaja iz Slovenije (83 %), sledijo pa Velika Britanija, ZDA, Rusija, Hrvaška, Nemčija, Srbija, Avstrija, Italija itd. Med mesti pričakovano vodita Ljubljana in Maribor, vendar je St. Petersburg že na 9. mestu, kar ne preseneča, saj je zanimanje iz Rusije močno poskočilo po referatu in predstavitvi bibliotekarskega besedilnega korpusa na njihovi terminološki konferenci in objavi člankov v Rusiji in v Ukrajini.

Letošnje objavljanje je bilo (z izjemo poletnih mesecev) dokaj pogosto in redno, na svetlo je prišlo 43 objav izpod peresa blogovega urednika z dokaj pisanim naborom vsebin in ena objava gostujoče piske. Zanimanje za posamezne objave je bilo seveda zelo različno, v nadaljevanju pa poglejmo, kateri članki so zabeležili v tem letu največji obisk (neglede na leto njihove objave, ki je navedeno pred naslovom). Zvesti bralci boste med njimi morebiti našli kakšnega zanimivega, ki ste ga spregledali, novincem pa naj služijo kot pregled in predstavitev, kaj se na teh straneh dogaja.

  Leto objave Naslov objaveŠt. obiskov leta 2016
  2010

 

Koliko je en kilobajt, megabajt, gigabajt?
Ta članek je tudi sicer nedvomen šampion, saj beleži
od objave leta 2010 že 7.354 obiskov!
1.302

 

  2016 Smeško, čustvenček, emoji707
  2013 Narekovaji, navednice532
  2012 Koliko je besed?512
  2014 Strokovni nazivi v knjižničarstvu473
  2011 Simpozij, kongres, posvetovanje410
  2012 Lažni prijatelji409
  2016 Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1)409
  2013 Kako se imenujejo nekateri znaki?365
  2013 Oklepaj, uklepaj in zaklepaj326
  2016 O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem280
  2016 Ghostwriter273
  2016 Plažnice so za na plažo259
  2012 Zakaj ne družabno omrežje?238
  2013 (Dokler so še) Knjižne vezave238
  2016 Slikopis 227
  2016 Tekstanje in ali ne bi šlo kako drugače…226
  2012 Tipanka196
  2016 Prenovljen Islovar 3.0.189
  2012 Metapodatki184

Letos je blog Bibliotekarska terminologija ponovno sodeloval na spletnem tekmovanju blogerjev in tviteratov v blogosferi "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers) in bil v pisanojezični mednarodni konkurenci med tisoč prijavljenimi uvrščen na 47. mesto, med strokovnimi jezikovnimi blogi pa celo na 12. mesto, zato ima pravico nositi oznako Top 25 Language Professional Blogs 2016. Del ocene ste v glasovanju poleg mnenja strokovne žirije prispevali tudi vi, drage bralke in bralci, ki ste za blog glasovali. Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, tudi takih vas ni malo, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.

Top 25 Language Professional Blogs 2016
Bibliotekarska terminologija se je
uvrstila na odlično 12. mesto.