nedelja, 19. februar 2017

Mednarodni dan maternega jezika

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je razglasila 21. februar za mednarodni dan maternega jezika. Letos bo posvečen materinščini kot pomembnemu gradniku kakovostnega izobraževanja in večjezičnosti za prihodnost. Združeni narodi praznujejo mednarodni dan maternega jezika kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov po svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu v protestih zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, to je bengalščine. Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi za prihodnost, ki jih prinaša izobraževanje v globalnem mnogojezičnem okolju. Poudarjen je izjemen pomen ustreznega jezika poučevanja v zgodnjih letih šolanja, navadno je to materni jezik. Osnovno izobraževanje v maternem jeziku nedvomno močno dvigne kakovost učenja in učnih dosežkov s poudarkom na razumevanju in ustvarjalnosti, ne pa samo na ponavljanju in pomnjenju. V ta namen so vsako leto organizirani različni dogodki, srečanja in seminarji (npr. International Mother Language Day 2017), na Facebooku pa je tudi posebna družbenokulturna spletna stran.

Evropa je jezikovno zelo razgiban in bogat prostor in prav jezik je ena najbolj prepoznavnih prvin identitete in kulture. Z vstopom Hrvaške je sedaj v EU 24 uradnih jezikov. Jezikovna pisanost in različnost v EU je zato dejstvo in sodelovanje z drugače govorečimi je neizogibno del našega vsakdanjika. Zato je eno izmed vodilnih načel EU na področju kulture in izobraževanja prizadevanje, da naj bi vsakdo poleg maternega govoril še vsaj dva tuja jezika.

Po Unescovih podatkih naj bi bilo na svetu med šest in sedem tisoč jezikov, v Evropi je 76 različnih jezikov. Mnogim jezikom po svetu grozi možnost izumrtja, najbolj tistim, ki jih govori le še majhna skupina ljudi (ponekod le še ena oseba ali ena družina!) in seveda tistim, ki nimajo zapisane oblike. Po nekaterih ocenah naj bi v povprečju vsaka dva tedna izginil vsaj en jezik. Pa tudi med tistimi manj ogroženimi kar devet desetin jezikov sploh ni zastopanih na svetovnem spletu. Slovenščina sodi po številu govorcev v prvo polovico evropskih jezikov – uvrščena je na 34. mesto – in po nobenem od kriterijev ne sodi med ogrožene jezike.

Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina, ki je postala 25. junija 1991 tudi državni jezik RS. Je uradni jezik v Sloveniji in Evropski uniji ter na območjih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

Poglejmo, kako imenujejo materni jezik v nekateri evropski jezikih:

angleško mother tongue, first language, mother language, native language, heritage language, language of origin, arterial language
bolgarsko първи език , майчин език, родният език
bosanskomaternji jezik
češko první jazyk, rodný jazyk, mateřský jazyk
dansko modersmål, førstesprog
esperanto gepatra lingvo, denaska lingvo
estonsko emakeel, esimene keel
finsko äidinkieli, ensimmäinen kieli, ensiksi opittu kieli
francoskolangue maternelle, langue d'origine, langue première, langue natale
grško πρώτη γλώσσα , μητρική γλώσσα, γλώσσα καταγωγής
hrvaško materinski jezik, materinji jezik, prvi jezik
islandsko móðurmál
italijansko madrelingua, lingua materna, lingua madre, prima lingua
katalonsko llengua materna
latovsko dzimtā valoda
litvansko gimtoji kalba, pirmoji kalba
madžarsko anyanyelv, első nyelv
makedonsko мајчин јазик
nemško Muttersprache, Herkunftssprache, Erstsprache
nizozemsko moedertaal, eerste taal
norveško morsmål
poljsko język ojczysty, język pierwszy, język wyjściowy
portugalsko língua materna, língua nativa
romunsko limbă maternă, prima limbă însușită
rusko родно́й язы́к
slovaško materinský jazyk, materčina, materinčina, materinská reč
slovensko materni jezik, materinščina, prvi jezik
srbsko матерњи језик, maternji jezik
špansko lengua materna
švedsko modersmål, förstaspråk
turško anadili
ukrajinsko рі́дна, матери́на, матери́нська, ма́тірня мова

četrtek, 02. februar 2017

Hešteg, haštag ali ključnik?

© Children’s Mental Health Network

Pri pisanju uporabljamo poleg črk in najpogostejših znakov (npr. ločila) tudi nekatere posebne znake, ki so se v računalniškem in mobilnem okolju zasidrali v naš vsakdan. Taka sta na primer @ in #. Brez njiju ne moremo več živeti in normalno funkcionirati, že leta ju uporabljamo, vendar smo ob njunem poimenovanju še vedno zadržani če ne celo nesrečni (o poimenovanju nekaterih znakov smo tukaj že pisali: Kako se imenujejo nekateri znaki?). V rabi sta najpogostejši poimenovanji afna in lojtra, vendar marsikdo s tem ni zadovoljen in predvsem za # še pogosto slišimo in tudi beremo izvirno angleško poimenovanje hash, izg. [hæʃ].

Če naj bo stvar zanimiva, je treba seveda še nekoliko zaplesti. Že leta uporabljamo angleški termin tag in ga bolj ali manj neuspešno slovenimo kot oznaka, značka, metaoznaka in še kaj, pri tem pa preradi pozabimo, da so bili že desetletja pred tem v nekaterih strokah (npr. bibliotekarstvo, dokumentalistika) v rabi slovenski termini oznaka, vsebinska oznaka, tematska oznaka, predmetna oznaka, ki pa marsikomu niso bili dovolj fensi in jih je nadomestil tag, izg. [tæɡ], pa potem seveda še cela družina izpeljank (tegirati ali tagirati, tegiran ali tagiran ipd., tudi o tem smo že pisali v sestavku Tag in tagiranje ali teg in tegiranje . . . ali morebiti kako drugače?).

Zgoraj opisana termina smo združili v enega novega in dobili hashtag, izg. [ˈhæʃtæɡ], to je oznako, ki jo uvaja znak #. Hashtag se uporablja za kategorizacijo vsebin in zasledovanje tematik na družbenih omrežjih. Začelo se je s Twitterjem, ki je leta 2009 uvedel tako označevanje svojih popularnih in udarnih vsebin, kmalu pa so hashtagging (označevanje s temi oznakami) prevzeli tudi uporabniki. Danes je uporaba teh oznak za vsebino objav doma na večini družbenih omrežij, poznajo jih npr. Google Plus, Instagram, Facebook, Pinterest, Tumblir ipd. Avtor lahko označi vsebino objave z eno ali več oznakami, vendar pretiravanje v njihovem številu ni priporočljivo, saj postane opis nepregleden in iskanje neučinkovito. Drugi uporabniki lahko z iskanjem teh oznak zasledujejo želene objave. Nekaj v zadnjem času popularnih oznak je na primer #ilka, #tinamaze, #Trumpism, #freemalania, #mislovenci ipd.

Pred kratkim sem pisal o posebnih znakih v naslovih knjig in drugih objav ter avtorski svobodi pri takem "oblikovanju" besedila, tokrat sem našel knjigo, ki ima v naslovu znak # in bi lahko razumeli #Rovinj full of art kot metaoznako, npr. za Twitter, Instagram ipd. Katalogizatorji tega v katalogu niso označili, zato so pa naslov skupaj s tem znakom vpisali v iskljivo opombo oz. med druge naslove.:

Pa še nekaj besed o slovenskem poimenovanju. Že oba sestavna dela (hash in tag) sta povzročala terminološke težave, sedaj skupaj pa še toliko bolj. Resnici na ljubo se v govoru in pisnih besedilih najpogosteje pojavlja hashtag z izvirno angleško izgovorjavo. Poskusov slovenjenja je bilo dosti in termin lahko najdemo tudi v nekaterih slovarjih (npr. Islovar, Termania, Razvezani jezik, Pons, tudi evropska terminološka baza IATE), več je bilo obsežnih razprav v nekaterih skupinah na Faceboouku. Predlogov in poskusov slovenjenja je bilo dovolj (npr. ključnik, metaoznaka #, hešteg, heštag, lojtra, oznaka, tematska oznaka, označevalec, značka, ključna beseda, zbiraj, povezovalnica, sledilnica, povezava na tviterju, iskalnica, lojtrišče), vendar se prav zares nobeden od njih (še) ni prijel.

Nekaj nejasnosti in nedoslednosti se pojavlja tudi zato, ker marsikdo enači termina hash (samo #) in hashtag (# in beseda, ki opisuje vsebino, npr. #terminologija), kar seveda ni ustrezno in je celo zavajajoče. Se pa pojavlja v razpravah in tudi kakem slovarju.

Poglejmo, kako rečejo ključniku v nekaterih drugih jezikih:

angleško hashtag
bolgarsko хаштаг
češko hashtag
dansko hashtag
estonsko teemaviide
finsko tunniste , avainsana, aihetunniste, hashtag
francosko mot-dièse, mot-clic, hashtag
grško ετικέτα, χάσταγκ
hrvaško hashtag
islandsko kassamerki, myllumerki
italijansko hashtag
katalonsko etiqueta
latovsko atsauces tags, tēmturis, haštags, mirkļbirka
litvansko saitažodis
madžarsko címke
nemško Hashtag
nizozemsko hashtag
norveško emneknagg
poljsko hasztag
portugalsko etiqueta, marcador, hashtag
romunsko hashtag
rusko хештег, хэштег (метка), хэш-тег
slovaško hešteg, hashtag
slovensko ključnik, metaoznaka #, hešteg, heštag, lojtra, oznaka, tematska oznaka, označevalec, značka, ključna beseda, zbiraj, povezovalnica, sledilnica, povezava na tviterju, iskalnica, lojtrišče
srbsko hashtag, хасхтаг
špansko etiqueta, hashtag
švedsko hashtagg
turško hashtag (diyez-etiketi)
ukrajinsko хештег, гештеґ

torek, 24. januar 2017

Simpozij urednikov Islovarja

uredník tudi urédnik -a m (í; ẹ̑) kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: postati urednik na radiu, pri časopisu; urednik televizijske oddaje, knjižne zbirke / dežurni, glavni urednik; glasbeni, športni urednik; odgovorni urednik ki je ob pogojih zakona odgovoren za objavljene informacije; tehnični urednik ki objavi namenjena besedila, gradivo tehnično ureja; urednik fotografije
jezikosl. kdor v pisni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju

simpózij -a m (ọ́) 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja
2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem: pri simpoziju so se nekateri gostje opili
um. kiparski simpozij organizirano začasno skupno bivanje in delo kiparjev

Islovar je terminološki slovar informatike, razlagalni in informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki.
Slovar zajema informacijsko izrazje, to je temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so podatkovne baze, uporabniški vmesniki, poslovna informatika, objektna tehnologija, umetno zaznavanje in sociološki vidiki. Besed splošnega pomena Islovar ne vsebuje.


O Islovarju smo ob njegovi desetletnici na straneh bloga Bibliotekarska terminologija že pisali, prav tako lani poleti ob veliki prenovi slovarja. Sestavlja in dopolnjuje ga že od leta 2000 Jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA (SDI), pisana skupina urednikov, v preteklem letu je bilo na različnih stopnjah slovaropisnega dela in priprave slovarja aktivnih dvajset sodelavcev. To so sodelavci različnih profilov od visokošolskih profesorjev in strokovnjakov iz prakse do prevajalcev pa tudi bibliotekarjev in slovenistov oziroma izkušenih slovaropiscev. Spletna rešitev, ki je bila lani temeljito prenovljena in postavljena na povsem nova izhodišča, ponuja urednikom številne možnosti, npr. iskanje in brskanje po slovenskem ali angleškem izrazu in po raznih s strukturo slovarja pogojenih kriterijih, vpogled v zgodovino urejanja posameznega termina, komentarje, razprave, povezave na koristne naslove in dostop do besedilnega korpusa informatike, zvočni zapis izraza, takojšnje spremembe pa seveda tudi možnost brisanja slovarskih sestavkov. Uporabnikom je poleg iskanja omogočeno tudi neposredno interaktivno dodajanje novih izrazov in razlag ter komuniciranje z uredniki ali drugimi uporabniki. Konec leta 2016 je bilo v Islovarju že 6.990 izrazov, opremljenih z razlagami in angleškimi ustreznicami, hiter pregled statistike delovanja slovarja pa pokaže, da dnevno število iskanj presega tisočaka in je bilo tako v lanskem letu okrog 390.000 iskanj. Brez dvoma velik dosežek, v Sloveniji ni podobnega terminološkega slovarja, pa tudi v tujini bi težko našli enak dosežek s tako skromnimi sredstvi.

Priprava slovarja poteka v manjših specializiranih strokovnih skupinah, nekatere se na delovnih sestankih srečujejo skoraj vsak teden, nekajkrat letno pa se zaradi usklajevanja zberemo vsi uredniki. Ko smo se odločali o poimenovanju za nas tako pomembnega največjega letnega zbora urednikov, smo naleteli na množico izrazov - kongres, konferenca, sestanek, znanstveni sestanek, simpozij, seminar, panel, panelna diskusija, okrogla miza, posvet, posvetovanje, srečanje, zborovanje, strokovno srečanje, delavnica in še kaj, kar opisuje organizirane oblike srečavanja, zbiranja ljudi s podobnimi interesi, predvsem zaradi izobraževanja, izmenjave in/ali usklajevanja mnenj, izkušenj, sprejemanja odločitev, zaključkov (tudi o teh poimenovanjih smo že pisali v objavi Simpozij, kongres, posvetovanje). Ker na srečanju razpravljamo in sklepamo o resnih stvareh, ob tem pa je to tudi prilika za skupno večerjo, navadno tam okrog novega leta, smo se malo zares in malo za šalo odločili za simpozij.

Tokrat simpozija nismo uspeli stlačiti v december, bil je prenatrpan in sodelavci preveč zasedeni na vseh mogočih koncih, zato je bil sklican 20. januarja 2017. V prijetnem lokalu na obrobju Ljubljane se je zbralo sedem urednikov, drugim čas žal ni dopuščal, da bi prišli.

 
  • Prvi del simpozija se je odvijal zelo delovno in resno po dokaj obsežnem dnevnem redu. Udeležence sta v odsotnosti predsednika SDI (ki je tudi eden od urednikov) Nika Schlambergerja pozdravila predsednik Jezikovne sekcije Tomaž Turk in glavna urednica Katarina Puc. Glavna urednica je v nadaljevanju obširno predstavila letno poročilo o dejavnostih in rezultatih delovnih skupin, v letu 2016 sta bili to dve strokovni uredniških skupin in slovaropisna skupina, ki redakcijo zaključuje. Na skupaj 32 delovnih sejah so obravnavali 23 tematsko zaključenih zbirk. Velik poudarek je bil posvečen pripravi, testiranju, konverziji in operativnemu zagonu slovarja 3.0, ki z novo rešitvijo prinaša izboljšano uporabniško izkušnjo, poleg tega pa upošteva sodobne koncepte terminografije. Pri razvoju smo sodelovali s strokovnjaki Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki uporabljajo to novo orodje za gradnjo svojih slovarjev in tudi za poučevanje. Slovaropisna skupina je sodelovala tudi z drugimi strokovnjaki na področju terminologije, dobra izkušnja je bila udeležba dveh urednikov na Slovenskem terminološkem posvetu, kjer so se zbrali skoraj vsi za slovensko terminologijo pomembni deležniki in pripravili izhodišča za morebitno formalno sodelovanje, Islovar pa je bil večkrat izpostavljen kot primer zelo dobre prakse.
    V tem letu so na različne načine pri pripravi slovarja in slovarskega gradiva sodelovali Vladimir Batagelj, Katja Benevol Gabrijelčič, Alenka Brezavšček, Jurij Jaklič, Janez Kanič, Matjaž Kljun, Jože Kranjc, Tjaša Kuerpick, Tomaž Klobučar, Evelin Krmac, Zvonka Leder Mancini, France Mihelič, Igor Mlakar, Katarina Puc, Vladislav Rajkovič, Vanda Rebolj, Niko Schlamberger, Ljupčo Todorovski, Tomaž Turk, Vesna Videnovič, Radoslav Wechsterbach in Jerneja Žganec Gros.

  • Predsednik Jezikovne sekcije Tomaž Turk, sicer tudi urednik in eden soavtorjev uspešne prenove slovarja 3.0., je predstavil strategijo slovarja, ki bo začrtala osnovne smernice nadaljnjega razvoja slovarja in dolgoročno tudi njegovega spletnega urejanja ter morebitnega sodelovanja s podobnimi projekti. Poudarek je na učinkovitosti poteka strokovnega dela in zagotavljanju ustrezne kakovosti ter pridobivanju novih urednikov za posamezna strokovna področja, kar naj zagotovi ustreznejši zajem terminov glede na razvoj stroke in tehnologije. Glede na zahteve uporabnikov je zato nujno zagotoviti vključevanje najnovejšega, tudi šele porajajočega se izrazja.

  • Janez Kanič je predstavil načrt dela za leto 2017, ki seveda temelji na že utečenih postopkih priprave slovarskega gradiva po strokovnih delovnih skupinah, pomembni za nadaljnje delo pa bodo tudi popravki in zaključna dodelava programske podpore. Ena ključnih nalog v tem letu bo pridobivanje novih urednikov, saj je bil v preteklih letih osip urednikov precej velik in je bilo zaradi tega delo nekaterih skupin močno ovirano ali skoraj ustavljeno. Več pozornosti bo posvečeno tudi promociji slovarja in njegove uporabe za različne ciljne publike. Za terminološko delo bo pomembno tudi tekoče vzdrževanje in dopolnjevanje besedilnega korpusa DSI (korpus informatike), ki ga pripravljamo že od leta 2003 in vsebuje besedila iz zbornikov Dnevi slovenske informatike, revije Uporabna informatika in posvetovanja Dnevi slovenske uprave. Trenutno zajema že 1.641 člankov, ki obsegajo skupaj 3.7 mio. besed. Več pozornosti bo posvečeno tudi predstavitvam oziroma promociji slovarja različnim skupinam uporabnikov.
  • O predstavljenih dokumentih in najpomembnejših vprašanjih je potekala živahna razprava, sprejetih pa je bilo tudi nekaj sklepov glede pridobivanja in vključevanja novih urednikov, predstavitev slovarja in politike nabiranja terminološkega gradiva. Letno poročilo, načrt in strategija z dogovorjenimi zaključki simpozija gredo še v pregled in potrditev upravnemu odboru SDI.
Slovar je namenjen uporabnikom, zato vas vabimo, da ga uporabljate in po potrebi tudi pokomentirate! Poleg njegove uporabniške prijaznosti in funkcionalnosti seveda predvsem njegovo vsebino, to je zajete ali manjkajoče termine in njihovo ustreznost. O terminih, ki kolikor toliko sodijo v okvir bibliotekarske terminologije, lahko podebatiramo tudi na tem blogu.


Uredniki ob eni od resnih razprav in odločitev. Od leve Tomaž Turk, Jurij Jaklič, Katarina Puc, Katja Benevol Gabrijelčič
in Evelin Krmac, Zvonka Leder je že odšla, za objektivom pa Janez Kanič.


Na tejle smo pa malo bolj sproščeni, na sliki tudi Zvonka Leder in Janez Kanič, slikala je Evelin Krmac.

Ne spreglejte, da omogoča Islovar tudi poslušanje zvočne podobe iztočnic, ki jih sintetizator govora ustvari samodejno na podlagi zapisa MRPA. To možnost nakazuje ikona zvočnika ob iztočnici desno zgoraj.

četrtek, 19. januar 2017

Iskljiv in/ali iskalen?

© TechnoLawyer Blog
Pred tednom sem v članku o Velikih in malih črkah v naslovih objav (pre)drzno uporabil res bolj malo znano in domala zasmehovano besedo iskljiv v stavku: "Afna v katalogu seveda ni iskljiva (po njej ni mogoče iskati)". Prsti so za hip zastali, ko jo je bilo treba natipkati (fraza "pero je zastalo" mi je še vedno bolj pri srcu), pa sem stisnil zobe in se trmasto odločil, da tako pač mora biti in bo kar bo. In je ostala v besedilu. Ni prav lepa, grda pa tudi ne. Slovenci smo pač taki, da kaj novega težko sprejmemo, od starega pa se ne moremo posloviti. In uporabiti kaj takega v govoru je čisto kaj drugega, kot napisati črno na belem, saj se spomnite, "Verba volant, scripta manent". Beseda je dokaj nova in skuša zapolniti pomensko vrzel tam, kjer smo doslej barbarsko in povsem po nepotrebnem uporabljali angleško besedo searchable. Ta se izgovori [ˈsɜːʧəbl] in tako smo imeli searchable pdf datoteke, opombe v katalogu niso bile searchable, v OPAC-u tudi posebni znaki niso searchable . . . Seveda smo si pogosto elegantno pomagali z opisno obliko kot: pdf datoteka, po kateri se lahko išče, po opombah se v katalogu ne more iskati, s posebnimi znaki (po posebnih znakih) se v OPAC-u ne more iskati. Okoli riti v žep bi temu rekli takrat, kadar gre za koncizen strokovni jezik. Zanimivo je, da so v angleščini besedo searchable začeli uporabljati že v času, ko se je rodil slavni Shakespeare (po navedbi angleškega slovarja Oxford English Dictionary naj bi bila uporabljena že v besedilu iz leta 1558, sam slovar pa jo je vključil leta 1911), mi pa po čem takem očitno nismo imeli potrebe. Res pa je, da se je tudi v angleščini pogostost rabe tebesede izjemno povečala prav v obdobju razcveta računalniške tehnologije.

Strma rast pogostosti uporabe pridevnika searchable v pisanih besedilih (knjigah) od sredine 20. stoletja in predvsem
v zadnji dekadi. Predvidevam, da zaradi opisovanja digitalnega okolja. Vir: Google Books Ngram Viewer

1. Iskljiv

V zadnjih letih se je z razvojem sistemov in informacijskih virov, ki so searchable ali pa to niso, pokazala resna potreba po slovenski ustreznici. Sramežljivo se je ob terminu iskalni, ki predstavlja povsem drugo pomensko področje, pojavila beseda iskljiv. Besedo že nekaj časa poznam in jo tu in tam tudi previdno uporabim, čeprav se dobro spomnim časa, ko sva se s kolegico Polono na ta račun dodobra nasmejala. Beseda je ob prvem srečanju res nekoliko nenavadna, vendar z besedotvornega vidika ni z njo nič narobe. Pridevniki s pripono -ljiv, ki jo uporabljamo predvsem za tvorbo izglagolskih pridevnikov s pomenom 'tak, na katerem je mogoče izvršiti pomen glagolskega dejanja', v slovenščini niso redkost. SSKJ (ta spletna izdaja omogoča enostavnejši izpis seznamov kot tista na portalu Ternmania) jih najde osemsto in več, njihovo razlago pa uvaja s ki se da + glagol . Taki so npr. barvljív, berljív, branljív čitljív, dedljív, deljív, dobavljív, dodeljív, prevedljiv, nèosvojljív, nèosvojljív, nèozdravljív, nèrazrešljív, nèsklonljív, ukrotljív, unovčljív, uporabljív , uresničljív, zazidljív, združljív itd. Med njimi je treba seveda prepoznati tudi take, ki pomensko ne sodijo v ta krog (npr. častítljiv, mamljív, milostljív, nèobčutljív, nèpreračunljív, nèvpadljív, potrpežljív, prizanesljív, spogledljív, vabljív, vprašljiv, zmogljív ipd.). O taki tvorbi pridevnikov (na primeru zamisljiv) je tekla beseda tudi v Jezikovni svetovalnici.

Termin iskljiv je v pisnih besedilih res še redko uporabljen, najpogosteje v zvezi iskljivi pdf, iskljivi format pdf, iskljiva datoteka. Besedilna korpusa Nova beseda in Gigafida ga nista evidentirala, prav tako ga ne poznajo slovarji v sklopu slovarskega portala Fran. Navajam nekaj primerov rabe v spletnih besedilih, med drugim tudi v magistrski nalogi in uradnem dokumentu EU:

  . . . zadnja dvojna številka Jezikoslovnih zapiskov (15. letnik z letnico 2009) v iskljivem pedeefu dostopna na spletni strani. . .
. . . je izdelan kak iskljiv (torej interaktiven, ne zgolj slika) graf povezanosti . . .
Strokovno poslovne storitve . . . nudenje iskljivega spletnega oglasnega vodnika . . . nudenje iskljive spletne podatkovne baze z ocenami za kupce in prodajalce . . .
V končni podatkovni zbirki bodo vsa gradiva v obliki iskljivega .pdf
Podobno kot enkripcija z ohranjanjem vrstnega reda je tudi iskljiva enkripcija (angl. searchable encryption) aktualna predvsem zaradi . . . Iskljive enkripcijske sheme omogočajo iskanje ključnih besed nad tajnopisi skozi primerjavo enakosti dveh tajnopisov . . .
Nudenje spletne iskljive podatkovne baze s knjigami, zvočnimi knjigami, elektronskimi knjigami . . .
Velikost datoteke v neiskljivem formatu Adobe Portable Document Format (PDF) naj ne presega 30 MB.
Datoteke na tem mediju naj bodo v iskljivem formatu Portable Document Format (PDF) ali v obliki nezaščitene razpredelnice (Uradni list EU, dok 52014XC0128(03) )

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, si tudi drugi jeziki pomagajo na različne načine. Nekateri so našli bolj ali manj posrečeno ustreznico, drugi se zopet rešujejo z opisno zvezo (po katerem je mogoče iskati oz. po katerem ni mogoče iskati), kar pogosto zasledimo tudi v slovenskih besedilih.

angleško searchable non-searchable
bolgarsko даващ възможност за търсене които не дават възможност за търсене
češko který umožňuje vyhledávání který neumožňuje vyhledávání
francosko consultable non consultable
hrvaško pretraživi nepretraživi
italijansko ricercabile non ricercabile
nemško durchsuchbarnicht durchsuchbar
nizozemsko doorzoekbaar niet-doorzoekbaar
poljsko z możliwością wyszukiwania bez możliwości wyszukiwania
portugalsko pesquisável não pesquisável
romunsko cu funcție de căutare fără funcție de căutare
rusko с возможностью поиска без возможности поиска
slovensko iskljivneiskljiv
španskoconsultable no consultable


Iskljiv tudi v Islovarju.

2. Iskalen

V slovenskem jeziku je dokaj pogosta tudi raba terminov s pridevnikom iskalni, ki pa prinaša drugačen pomen in je ustreznik angleškega search - ki se nanaša na iskanje. Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije je zajel dvanajst terminov, ki jih sloveni bodisi s pridevnikom iskalni (npr. iskalni jezik), s samostalnikom v rodilniku (npr. zgodovina iskanja) ali predlogom za (npr. sistem za iskanje). Pri tem opozarjam na slabo rešitev prvega termina v tabeli (searchable field – iskalno polje), kjer bi bilo ustrezneje "iskljivo polje" (iskalno polje je po angleško search field, search box ali search bar). Slovar je nastajal pred letom 2002 in uredniki tega vprašanja takrat še nismo ustrezno rešili.

angleško slovensko   angleško slovensko
searchable fieldiskalno polje       ! ! !   search profile iskalni profil
search cycle iskalni cikel   search question iskalno vprašanje
search duration trajanje iskanja   search request iskalna zahteva, iskalni zahtevek
search facility iskalni pripomočki   search result rezultat iskanja
search history zgodovina iskanja   search rules pravila iskanja
searching system sistem za iskanje   search service služba za iskanje informacij
search key iskalni ključ   search strategy iskalna strategija
search language iskalni jezik   search term iskalni izraz
search option iskalna možnost   search time iskalni čas
search procedure iskalni postopek