sreda, 29. november 2017

Knjižnično nadomestilo

© University of Wisconsin-Milwaukee Libraries

O knjižnem sejmu in o tem, kako se mu reče v drugih jezikih,
smo v preteklosti že pisali v tej objavi.

Pred nekaj dnevi se je zaključil že 33. Slovenski knjižni sejem, na katerem je sodelovalo okrog 120 razstavljavcev, ob njem pa se je zvrstilo skoraj 300 spremljevalnih dogodkov, posvečenih knjigi, avtorjem, založnikom in seveda bralcem. Istočasno nas je razveselila novica, da bo Sloveniji na slovitem Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022 pripadlo mesto častne gostje (Ehrengast; Guest of Honour). Knjižni sejem je knjigo in avtorje za nekaj dni spet nekoliko bolj postavil v ospredje. Odnosi med avtorji, založniki in državo, predvsem seveda Ministrstvom za kulturo, so bili predmet množice objav v medijih in tudi nekaterih dogodkov na sejmu, zlasti na Založniški akademiji in v Debatni kavarni. Avtorski honorarji naj bi se od osamosvojitve znižali za četrtino, Javna agencija za knjigo si še vedno ni opomogla od občutnega znižanja sredstev leta 2012, vendar za prihodnje leto napovedujejo dvig vsote za knjižnično nadomestilo, vsi si seveda želijo tudi dvig honorarjev (vsaj za 30 odstotkov?).

Kaj je knjižnično nadomestilo, ki se tako pogosto pojavlja v razpravah avtorjev, založnikov in tudi knjižničarjev? Gre za finančno nadomestilo manjšega dela materialne avtorske pravice avtorju za njegova dela, ki se brezplačno izposojajo v knjižnicah. Model knjižničnega nadomestila so že takoj po drugi svetovni vojni uveljavili na Danskem (zasnovan pa je bil že leta 1941), uveljavitev tega pravičnega nadomestila (ang. fair compensation, equitable remuneration) za javno posojanje je tudi zahteva direktive Sveta Evrope iz leta 1992 (Direktiva Sveta 92/100/EGS), ki govori o "pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine". Mednarodni program PLR - Public Lending Right International Network združuje 28 držav, ki si usklajeno prizadevajo kompenzirati finančne izgube, ki jih imajo avtorji zaradi izposoje njihovih del v javnih knjižnicah. Danes se knjižnično nadomestilo uveljavlja že v 54 državah sveta, v 34 državah je zapisano tudi v pravni regulativi. V Sloveniji je knjižnično nadomestilo kot oblika podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah, formalno uveljavljeno od leta 2004 (Knjižnično nadomestilo – kje smo). Njegov namen je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in je v javnem interesu. Nadomestilo ureja in financira JAK (Javna agencija za knjigo RS) na osnovi Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, št. 42/04, 14/09). Izvaja se v dveh oblikah: kot denarni prispevki živečim avtorjem knjižničnega gradiva za izposojo njihovih del in kot delovne štipendije za ustvarjalnost. Do knjižničnega nadomestila so upravičeni živeči avtorji kot fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali ustvarjajo v slovenščini. Statistika izposoje in podatki za posamezne upravičence se vodijo v vzajemnem knjižničnem sistemu COBISS (npr. Statistika izposoj v splošnih knjižnicah v obdobju 1. 1. 2016– 31. 12. 2016).
Podrobneje o knjižničnem nadomestilu in primerjavami s tujino v članku Pirš, Simon: Sistem knjižničnega nadomestila v Sloveniji: Primerjava s tujimi praksami. Knjižnica, 59 (2015) 4.

O ustreznosti in učinkovitosti, predvsem pa pravičnosti takega sistema, se redno in dnevno krešejo mnenja, najpogosteje seveda pada po državi, ker nikoli ni dovolj denarja, pa tudi na račun knjižnic in Slovencev nasploh, ker si knjige menda raje izposojamo v knjižnici, kot da bi jih kupili (Knjižnično nadomestilo: problem se začne v knjižnicah, ne pa pri izplačilu). Iz tega članka je tudi grafični prikaz v izposoji najuspešnejših avtorjev in s tem najuspešnejših upravičencev do knjižničnega nadomestila:

Hudo kri so povzročile tudi lanskoletne premembe pravilnika, o čemer pišeta slovenska avtorja Žiga X. Gombač in Vlado Žabot. Glede novosti (različno vrednotenje izposoje knjig in publikacij, ki po definiciji Unesca niso knjige), razdvaja tudi različne struje avtorjev samih. Kdo ve, kam se bo plaz usmeril, vendar je JAK za naslednje leto že rezerviral nekaj več denarja.

Hrvaški pisatelji, knjižničarji in drugi kulturni delavci se o teh vprašanjih združujejo tudi na Facebooku Naknada za javnu posudbu (i ostale knjiške zanimljivosti).

V nadaljevanju še pogled na poimenovanje knjižničnega nadomestila v nekaterih tujih jezikih:

angleško PLR, public lending right, PLR remuneration, Public Lending Right royalties, library royalty fee, library royalties, equitable remuneration for public lending
bolgarsko авторски възнаграждения
dansko bibliotekstantiemer
finsko kirjastokappaleet
francosko droits sur le prêt de livres au public, indemnité-bibliothèque
hrvaško naknada autorima (za posudbu u knjižnicama), naknada za javnu posudbu
nemško Bibliothekstantieme(n), Bibliotheksgroschen
nizozemsko leenrecht
portugalsko recompensa bibliotecária
romunsko indemnizaţii de autor
slovensko knjižnično nadomestilo, nadomestilo za javno posojanje
špansko compensación bibliotecaria
švedsko biblioteksersättning

Srečno hodi, avtor! Gostje oddaje Slavko Pregl, Iztok Ilc, Gabriela Babnik in Primož Suhodolčan
o avtorjih in založnikih, avtorskih honorarjih in tudi knjižničnem nadomestilu
(o nadomestilu od 33. minute naprej). (TVS1, Panoptikum, 15. november 2017 ob 22.55)

torek, 21. november 2017

Splošne knjižnice praznujejo


Slovenske splošne knjižnice vsako leto 20. novembra s svojimi bralci praznujejo Dan slovenskih splošnih knjižnic. Letošnji festival splošnih knjižnic bo potekal z množico dogodkov po vsej Sloveniji pod motom Gostija v deželi branja kar ves teden, to je od 20. do 24. novembra. Osrednji nacionalni dogodek se je odvijal 20. novembra v Knjižnici Šmarje pri Jelšah, kjer so na prireditvi podelili nagrado za najboljši projekt splošnih knjižnic v letu 2017 Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota in posebna priznanja 12 posameznikom, ki so sodelovali pri projektu Berem, torej sem.

Kaj pa so splošne knjižnice in koliko jih je v Sloveniji?
"Splošne knjižnice so izobraževalna, informacijska in kulturna središča ter socialna stičišča; so najpomembnejše kulturne institucije v lokalnih skupnostih, katerih poslanstvo je uveljavljanje kulture v njeni etični, socialni, gospodarski in politični razsežnosti ter razvijanje pismenosti, še posebej informacijske pismenosti, in vseživljenjsko izobraževanje celotne populacije. Splošne knjižnice so nepogrešljiv agens lokalne skupnosti, saj so brez zadržkov na voljo vsem članom skupnosti, ne glede na raso, narodno pripadnost, starost, spol, vero, jezik, invalidnost, socialni položaj, zaposlitev in stopnjo izobrazbe." (Združenje splošnih knjižnic).

Po podatkih Centra za razvoj knjižnic pri NUK-u je bilo leta 2016 v Sloveniji 58 splošnih knjižnic, med njimi jih deset opravlja tudi dodatne naloge osrednje območne knjižnice. V razvejani mreži splošnih knjižnic po občinah so izvajale svojo dejavnost v 271 krajevnih knjižnicah, na 93 postajališčih premičnih zbirk ter z 12 bibliobusi, ki so se ustavljali na 720 postajališčih. Splošne knjižnice se povezujejo v Združenje splošnih knjižnic, splošne knjižničarke in knjižničarji pa v Sekciji za splošne knjižnice ZBDS.

O terminu splošna knjižnica
Knjižnica, ki so jo hrvaški leksikografi zasledili že leta 1564, pri nas pa se je menda najprej (podobno kot knjiga) pojavila na Štajerskem in nato leta 1844 še v Bleiweisovih Novicah, je zares dobila domovinsko pravico šele na prelomu iz 19. v 20. stoletje skupaj s svojo stalno plemenitejšo spremljevalko biblioteka. O tem, kako je prišla beseda knjižnica v slovenski jezik, smo pred časom že pisali v sestavku Kako je bukvarnica knjižnica postala. Splošni javnosti namenjene knjižnice smo sprva imenovali narodne in ljudske knjižnice, to poimenovanje se je ohranilo tudi po Drugi vojni, ko je bila leta 1945 sprejeta uredba Ministrstva za prosveto o ustanovitvi ljudskih knjižnic za območje vsakega krajevnega Narodnoosvobodilnega odbora, kar je ustrezalo obsegu kasnejših občin (hrv. pučka knjižnica, nem. Volksbibliothek). Leta 1982 je Zakon o knjižničarstvu prinesel novo poimenovanje splošnoizobraževalna knjižnica oz. kasneje zelo popularno okrajšavo SIK. Pri tem smo se najbrž zgledovali po (vzhodno)nemškem terminu Öffentliche Allgemeinbildende Bibliothek, ki poudarja njeno izobraževalno in vzgojno funkcijo v (socialistični) družbi. Ob snovanju našega že tretjega knjižnicam in knjižničarstvu namenjenega zakona, ki je bil sprejet leta 2001 (Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1)), se je stroka odločala med dvema poimenovanjema za to vrsto knjižnic, javna knjižnica in splošna knjižnica. Prvo se spogleduje z angleško ustreznico public library, vendar za naš prostor ni najprimernejše, saj se kaže kot protipomenka za privatna, zasebna knjižnica, kar je neustrezno (javna knjižnica je lahko tudi v zasebni lasti). Zato je prevladala odločitev za poimenovanje splošna knjižnica, kar jo primerno opredeljuje v razmerju do specialnih knjižnic.

Kako poimenujejo splošno knjižnico v drugih jezikih?
O terminu knjižnica v tujih jezikih smo že pisali v obhavi Knjižnica v 100 jezikih, za splošno knjižnico pa smo našli tole:

angleško public library
dansko folkebibliotek
esperanto publika biblioteko
estonsko rahvaraamatukogu, avalik raamatukogu
finsko yleinen kirjasto
francosko bibliothèque publique
grško δημόσια βιβλιοθήκη
hrvaško narodna knjižnica
islandsko almenningsbókasafn
italijansko biblioteca pubblica
katalonsko biblioteca pública
madžarsko közkönyvtár, közművelődési könyvtár
nemško öffentliche Bibliothek
nizozemsko openbare bibliotheek
norveško folkebibliotek
portugalsko biblioteca pública
romunsko bibliotecă publică
rusko публичная библиотека
slovensko splošna knjižnica
srbsko народна библиотека, narodna biblioteka
špansko biblioteca pública
švedsko folkbibliotek
turško halk kütüphaneleri
 

Knjižnice praznujejo z Gostijo v deželi branja.
(TVS1, Dnevnik, 20. nov. 2017ob 19. uri)

ponedeljek, 23. oktober 2017

Prvi slovenski računalniški slovar(ček)


Prva jugoslovanska računalniška kaseta je izšla pri Radiu študent spomladi leta 1984. Med desetimi programčki, namenjenimi za delo s hišnim računalnikom ZX Spectrum 48K, je bil tudi Dispel, prvi slovenski računalniški slovarček. (levo)
Jeseni 1984 je izšel Angleško-slovenski slovarček tudi na samostojni kaseti pri ZOTKS. Tudi risba ptice je nastala z urejevalnikom INES, ki je učinkovito obvladal besedila, grafiko in podatkovne zbirke. (desno)

Prvi slovenski slovarji
Če ne štejemo krajših seznamov slovenskih besed Trubarja, Krelja, Dalmatina, Bohoriča in še nekaterih avtorjev, je "prvi pravi slovar, ki vsebuje (tudi) slovenščino, Dictionarium quatuor linguarum *1 (Slovar štirih jezikov) Hieronima Megiserja iz leta 1592. Prvi slovar s slovenščino kot izhodiščnim jezikom je slovensko-nemško-latinski rokopisni slovar Krajnsko besedische iz 2. polovice 17. stoletja, ki je deloma prirejen po Megiserjevem mnogojezičnem slovarju iz leta 1603. Prvi natisnjeni slovar s slovenščino kot izhodiščnim jezikom je Tu malu besedishe treh jesikov Marka Pohlina iz leta 1781. Prvi enojezični razlagalni slovar slovenščine je Slovar slovenskega jezika Jože Glonarja iz leta 1936". (Jezikovna Slovenija).

Štiristo let kasneje so v digitalni svet kot gobe po dežju vznikali elektronski slovarji, tudi slovenski – majhni in veliki, enojezični in prevajalni, splošni in terminološki, najprej na kasetah in disketah, potem na cederomih, danes praviloma skoraj vsi dostopni na spletu. Prav bogata bera jih je npr. v slovarskih zbirkah Fran in Termania, mnogi pa so kot samohodci razpršeni po spletu in jih je treba pač iskati. Elektronska verzija Slovarja slovenskega knjižnega jezika je prvič izšla leta 1997 na enajstih 3,5-palčnih disketah, kasneje na cederomu, danes je v uporabi več spletnih verzij, nastaja pa tudi nova izdaja.

Pri slovarjih, isto velja tudi za leksikone in enciklopedije, je prišlo s prehodom na elektronski medij tudi do povsem novega koncepta organizacije gradiva in njegove uporabe, torej za revolucionaren kvalitativni preskok. Na elektronskem mediju so to podatkovne zbirke z vsemi značilnostmi in lastnostmi besedilnih podatkovnih zbirk vključno s posebnim programom za njihovo urejanje, upravljanje in uporabo. To je treba upoštevati že pri zasnovi in gradnji slovarja, za učinkovito uporabo pa mora kaj o tem vedeti tudi uporabnik, saj je lahko uporaba nekaterih elektronskih slovarjev že zelo zapletena reč. Velik poudarek je na namenski programski opremi, ki omogoča poizvedovanje in s tem povezane raznovrstne možnosti priklica in tudi prikaza podatkov. Prav organizacija slovarja kot podatkovne zbirke in slovarski program za poizvedovanje sta pogoj in kriterij, ki neki slovar uvršča med elektronske slovarje (računalniški slovar je sopomenka). Primeri digitaliziranih (skeniranih) slovarjev ali izvorno digitalnih oblik slovarjev v datotekah formata .doc/.docx, .xls/xlsx, .pdf in še kaj niso računalniški slovarji, pač pa samo slovarji v elektronski obliki (glej objavo Elektronski slovar in slovar v elektronski obliki).

Kateri pa je prvi slovenski računalniški slovar, tak, ki je bil objavljen kot elektronska publikacija in dostopen uporabnikom? In kdaj je nastal?

Kristusova leta prvega slovenskega računalniškega slovarja
Kristusova leta navadno uporabljamo za ljudi, tiste, ki so dopolnili 33 let in kdo ve, kaj jih potem čaka . . . Letos je stopil v Kristusova leta tudi prvi slovenski računalniški slovar. To je publikacija, ki jo je leta 1984 dobila slovenska Narodna in univerzitetna knjižnica kot obvezni izvod, je na kompaktni magnetni (zvočni) kaseti za uporabo na Sinclairjevem ZX Spectrumu in ga knjižnica uporabniku prav gotovo več ne more dati v uporabo. Tudi sam bi ga kot avtor z velikimi težavami obudlil v življenje, če tiste škatlice pod mizo v garaži sploh še delujejo. Naredila sva ga s kolegom Primožem Jakopinom, on vso programsko podporo najprej za njegovo izdelavo in seveda potem predvsem uporabo, jaz slovarski del, takrat skromnih tisoč besed v angleškem in slovenskem jeziku, ampak čisto dovolj, da je do skrajnosti izkoristil zmogljivosti za tiste čase genialnega hišnega računalnika (home computer) Sinclairjevega ZX Spectruma 48K (da, prav ste prebrali, imel je 48 KB pomnilnika! Za program in za podatke!). Leta 1984 je v založbi ZOTKS in Radia študent izšla prva slovenska računalniška kaseta, deklarirana tudi kot prva jugoslovanska računalniška kaseta (taka, kot se je uporabljala tudi za zvočni kasetofon, Spectrum pa jo je uporabljal za zunanji pomnilnik) z desetimi programčki (Kontrabant – najbolj znan in najbolj odmeven, Loght Show, ZX Spectrum Tracer, Music Meni, Podmornica, Synti, Dispel, Risar, Sound Manager in LLIST). Med njimi se je, precej drugačen od drugih, ugnezdil tudi najin slovar z imenom Dispel (Dictionary and Spelling, ker ga je spremljal tudi programček za učenje besed). Še isto leto je izšel tudi Angleško-slovenski slovarček kot samostojna kaseta, h kateri je napisal ambientalno glasbeno spremljavo Boris Kramberger, eden od takratnih Pankrtov. Takrat še ni bilo miške, ikon, grafičnega uporabniškega vmesnika z izbirnimi meniji, bila je zgolj in samo ukazna vrstica. Če se komu ljubi, je različica slovarja z emulatorjem za osebni računalnik dostopna na spletu (v "arheološkem arhivu" računalniških programov), deluje pa kar spodobno.

Slovarček so spremljala enostavna zaslonska navodila za uporabo:

Slovarček je nastal spomladi leta 1984. Ivan Kanič ga je izbral, prenesel v računalniško obliko in uredil (z INES-om); Primož Jakopin je napisal (in še piše) ustrezno programsko opremo. Pri postavitvi slovarja in tudi pri njegovem sortiranju (gradiva je 85K) je šlo brez velikih računalnikov - delo so opravile Mavrice. In kako slovarček uporabljamo:
ko ga naložimo v pomnilnik (LOAD »DISPEL« /ENTER), se znajdemo pred:
      1. iskanje pojma
      2. brskanje po slovarju
      3. preverjanje znanja
      4. spreminjanje določil
      5. črno/belo
      6. konec
Izberemo lahko le osnovno iskanje (1) ali pa eno izmed pomožnih izbir (4 do 6); iskanje po slovarju (2) in preverjanje znanja (3) bodo dostopni kasneje. Če se odločimo za navadno iskanje, se znajdemo pred praznim zaslonom s kazalcem v levem zgornjem kotu. Kazalec ne utripa. Vnesemo besedo, katere prevod bi radi, in pritisnemo še ENTER, če z ukazom 4 nismo določili drugače, bomo poizvedovali po slovenskih prevodih angleških besed. Kadar iščemo v drugo smer, dobimo sičnike in šumnike s pritiskom na tipko SYMBOL SHIFT in eno izmed qwe (za CSZ) ali asd (za ČŠŽ). Če je iskani pojem v slovarju, dobimo ustrezne pomene v drugem jeziku, sicer pa sporočilo: »te besede ne poznam«. Kadar poizvedujemo za slovenskimi pomeni angleških besed, program ne pozna slovenskih pojmov; če nas zanima, kaj pomenijo naše besede v angleščini, pa ne angleških. Besede moramo napisati pravilno in brez presledkov spredaj ali zadaj. Iskanje končamo z vrstico, v kateri pritisnemo samo na tipko ENTER. S spreminjanjem določil (4) izberemo drug jezik - določilo spremenimo s tipko ENTER, nedotaknjenega pa pustimo s pritiskom na presledek (SPACE).
Ukaz 5 spremeni ton ozadja in črk na zaslonu v komplementarno vrednost. Za oči je ugodneje, če uporabljamo svetle črke na temnem ozadju. Važno je tudi, da je prostor v katerem delamo, zračen in dobro osvetljen - predvsem površine za ekranom morajo biti svetle. Z ukazom 6 se od programa poslovimo. Če si premislimo in bi radi nazaj si pomagamo z RUN.
Program, ki je v treh delih: BASIC, del v strojnem jeziku in slovar sam, se nalaga s kasetofona približno štiri minute. Če imate na razpolago mikrotračno enoto (čas nalaganja se skrajša na deset sekund), je potrebno spremeniti vrstici 900 in 906 ter program shraniti z: SAVE »m«; 1;»DISPEL« LINE 900: SAVE »m«; 1; »DISmc« CODE 63501, 2035: SAVE »m«; 1; »An-Slo« CODE 30001, 30230 Dopolnitev programa (2,3) je v teku, konec jeseni bo morda že na voljo tudi obsežnejša verzija slovarja (3000 angleških in 6000 slovenskih besed na računalniku Sinclair QL.

Mavrica, kot smo ljubeče poimenovali ZX Spectrum, je bila iz druge generacije teh hišnih računalnikov (home computer) z nenatančnimi gumijastimi tipkami (poimenovanimi tudi radirke), ki je uporabljala za zaslon navaden televizor, kot zunanji pomnilnik pa klasično zvočno kaseto in kasetofon. Delovni pomnilnik 48 KB so znali dobri programerji odlično izkoristiti! Neverjetno se zdi, da ima lahko danes "navaden" telefon tudi 100.000-krat zmogljivejši pomnilnik! Nalaganje slovarčka s kompaktne kasete je trajalo (če se ni vmes kaj zataknilo, kar ni bilo redko) okrog štiri minute. Tukaj si lahko ogledate nalaganje programa na Mavrico (zvok in slika, vključite zvočnike!).
Slovarček je bil zasnovan kot prevajalni angleško-slovenski slovar, ki je omogočal tudi iskanje v nasprotni smeri. Ob 1.100 slovenskih besedah, izbranih kot neke vrste temeljni besedni zaklad (pri tako majhnem številu besed izbor seveda ni lahek in vedno daje dovolj možnosti za kritiko in očitke), je okrog 2.100 angleških ustreznic. Glede na omejitve, ki sta je postavljala računalnik in zelo omejen pomnilnik, smo dosegli maksimalno velikost slovarja. Gradivo je bilo tako obsežno, da je bilo treba ob pripravi slovarja besede alfabetirati v več delih in delne rezultate potem združevati!
Urejevalnik besedil in podatkovnih zbirk INES, ki smo ga uporabili za sestavljanje, obdelave in uporabo slovarčka, se je živahno razvijal tudi na naslednjih generacijah računalnikov in operacijskih sistemov. Z Mavrice je pod različnimi imeni presedlal na Atarija in kasneje na tradicionalni PC, tudi na spletu še vedno deluje. Poganja nekatere priznane jezikovne vire kot so Nova beseda, SSKJ in nekateri drugi slovarji. S tem orodjem sta nastala tudi oba bibliotekarska terminološka slovarja, ki sta kasneje prišla na Termanio.

Slovar se upravlja, kot vse takratne programe, z ukazno vrstico, meni je kot seznam zgolj uporabniku v pomoč. Miške, ikon, gumbov in druge tovrstne navlake takrat še nismo poznali. Slovar ponuja iskanje, kar je seveda primarna funkcija slovarja, brskanje po slovarju, preverjanje in ocenjevanje poznavanja besed, spreminjanje nastavitev programa in seveda zaključek dela. Zaslon je lahko temen s svetlimi črkami ali svetel s črnim besedilom.
Iskanje je mogoče v obe smeri (ang-slo in slo-ang), čeprav je slovar smiselno urejen kot angleško-slovenski. Besede so besednovrstno označene, česar uporabnik na zaslonu sicer ne vidi, lahko pa nastavi iskanje in brskanje samo po izbrani(h) besedni(h) vrsti/vrstah.

Primeri izpisa rezultatov iskanja v angleškem in slovenskem jeziku. Glede na zelo omejen izbor besed je seveda odgovor "te besede ne poznam" dokaj pogost.
Iskanje po tem nerodnem "praslovarju" lahko čisto zares preizkusite s pomočjo emulatorja.


Obvezni izvod publikacije (kasete) je bil seveda oddan tudi v Narodno in univerzitetno knjižnico v trajno hrambo za zanamce.
Gotovo je varno shranjena, dvomim pa, da imajo ustrezno opremo za njeno uporabo. Matjaž, ki skrbi za elektronsko plat NUK-a, je bil sicer zelo uspešen z nekaterimi poizkusi emulacije.


Če vas zanima, kako je ta nerodna zadeva delovala pred 33 leti, se lahko z emulatorjem
odpravite v te skoraj predzgodovinske čase uporabe računalnika.
Ne bodite nestrpni, emulator rabi nekaj časa . . .

1Hieronymus Megiser: Dictionarium quatuor linguarum, videlicet, Germanica, Latina, Illyrica, (qua vulgo Sclavonica appellatur) et Italica, sive Hetrusca. Auctore, Hieronymo Megisero. [In fine:] Appendix. Exempla aliquot declinationum et conjugationum. Impressum Gracii Styria [Graz], a Iohanne Fabro; Cum S. Cas. Majestatis Privilegio Octennali. Anno M D XCII. [1592].

ponedeljek, 16. oktober 2017

Dan slovarjev


© National Day

Besedi slovar in dan v 26 jezikih.

Med različnimi svetovnimi ali mednarodnimi dnevi zdravja in bolezni, Sonca in Zemlje, vode in zraka, tolerance in sodelovanja, ljubezni in proti sovraštvu, rastlin in živali, telesa in duše, gibanj proti in gibanj za ter še mnogočesa, se je znašel tudi dan slovarjev, ki ga obeležujemo danes, ko ima rojstni dan znameniti ameriški slovaropisec Noah Webster (rojen 16. oktobra 1758, umrl 28. maja 1843). Živel je v za Novi svet pomembnih in prelomnih revolucionarnih časih in goreče je verjel v razvoj porajajoče se kulturne neodvisnosti Združenih držav, pomemben gradnik te pa je bil zanj predvsem tudi jasno opredeljen in razločevalen ameriški jezik z lastnim besednjakom, izgovarjavo in stilom. Po vsem zvetu je znan njegov veličastni opus z naslovom American Dictionary of the English Language, zaradi katerega se je naučil 26 jezikov, med njimi tudi anglosaščino in sanskrt, da bi lahko podrobno in kompetentno proučil ter opisal izvor jezika svoje domovine. Slovar, s katerim je postavil nova izhodišča in standarde leksikografije, je izšel v dveh knjigah leta 1828, obsegal je okrog 70.000 leksikografskih enot, od tega okrog 12 tisoč takih, ki se v drugih slovarjih še nikoli niso pojavile. Tako je po obsegu in tudi normativnosti močno prekosil mojstrovino Britanca Samuela Johnsona (1755). Čeprav je živelo po podatkih popisa (1830) v Združenih državah samo okrog 13 milijonov prebivalcev, je Webster smelo napovedoval, da bo ameriško angleščino govorilo več ljudi, kot bo govorcev vseh drugih dialektov angleškega jezika skupaj. Ni se zmotil. S tem slovarjem je Webster izoblikoval to, kar danes razumemo kot ameriški pravopis. Kot reformator pravopisa je trdil, da so pravopisna pravila angleškega jezika dosti preveč zapletena, zato je v slovarju uvedel nova pravila, npr. pisanje color za colour, wagon za waggon, center namesto centre. Želel je, da bi postale Združene države v kulturi prav tako samostojne, kot so bile politično.


Noah Webster 1758 – 1843
Leksikograf, jezikoslovec, novinar, politik, pisatelj
© Wikipedia
V predgovoru je Noah Webster leta 1828 zapisal:

It is not only important, but, in a degree necessary, that the people of this country, should have an American Dictionary of the English language; for, although the body of the language is the same as in England, and it is desirable to perpetuate that sameness, yet some differences must exist. Language is an expression of ideas; and if the people of one country cannot preserve an identity of ideas, they cannot retain an identity of language.


An American Dictionary of the English Language. New York, 1828
© Wikiwand