sreda, 30. november 2016

FRBR, FZBZ in še bolj nerodne izpeljanke

 

Družina modelov:
FRBR - Functional Requirements for Bibliographic Records. 1998
FRAD - Functional Requirements for Authority Data): Funkcionalne zahteve za normativne Podatke. 2009)
FRSAD - Functional Requirements for Subject Authority Data): Funkcionalne zahteve za predmetne normativne podatke. 2011

1. Ozadje ali kontekst v razmislek knjižničarjem

Tradicija knjižničnih katalogov je dolga, vendar skozi vso zgodovino glede funkcionalnosti brez eksplicitnih konceptualnih modelov ter (pre)pogosto usmerjena v administrativne funkcije nadzora in upravljanja knjižnične zbirke. Vloga kataloga kot orodja za uporabnika je bila zanemarjena. Šele v 19. stoletju pa so znani teoretiki in praktiki knjižničarstva (npr. A. Panizzi, C. A. Cutter), dokončno pa še Pariška načela leta 1961, opredelili knjižnični katalog in njegove osnovne funkcije, ki jih mora zagotavljati uporabniku, tudi s tega vidika.
Katalog mora biti praktično in učinkovito orodje, ki uporabniku omogoča, da:

  • najde bibliografske vire v zbirki z iskanjem po atributih posameznih virov ali odnosov med njimi
    • najde posamezni vir,
    • najde skupino virov,
  • identificira posamezni bibliografski vir (ter ugotovi, ali opisana entiteta ustreza tistemu, kar išče, oz. ugotovi razliko med entitetami s podobnimi lastnostmi).
  • izbere bibliografski vir, ki ga potrebuje (torej izbere vir, ki ustreza njegovim potrebam ali izloči vire, ki so neustrezni),
  • pridobi opisano enoto ali dostop do nje (dobi informacijo o tem, ali si je mogoče enoto izposoditi, jo kupiti, dostopati do nje na daljavo ipd.),
  • se giblje po podatkih znotraj samega kataloga in izven njega (s pomočjo logične razporeditve in povezave bibliografski in normativnih podatkov).
    (Povzeto po: Wikipedija).
Poenostavljeno rečeno mu mora katalog pomagati ugotoviti: 1. ali ima knjižnica določeno knjigo, 2. a) katera dela določenega avtorja in b) katere izdaje oz. oblike določenega dela so v knjižnici.

Tem tradicionalnim zahtevam (v povsem analognem svetu) so se pridružile še nove, povezane z novimi in povsem drugačnimi vrstami knjižničnega gradiva ter novimi potrebami, pričakovanji in zahtevami uporabnikov v digitalnem okolju, vajenih novih in drugačnih (boljših?) računalniških orodij. Knjižnice se zato na svojem lastnem terenu prvič v zgodovini srečale s konkurenco, ki ji na nekaterih področjih niso povsem kos. Ni nova ugotovitev, da uporabniki vse bolj kritično in vse manj naklonjeno gledajo na še vedno zelo tradicionalno podobo knjižničnega kataloga. Uporabniki upravičeno menijo, da katalogi niso (niti najmanj) intuitivni, v primerjavi z drugimi predvsem spletnimi orodji in storitvami pa sploh ne. Zato se vse pogosteje načrtno izogibajo uporabi kataloga, celo takrat, kadar si hočejo gradivo izposoditi. "Vse je na spletu" zato žal ni več krilatica, ampak za marsikaterega uporabnika že povsem izoblikovan pogled na svet. Uporabniku ne moremo zameriti, da pričakuje enostavna orodja, za katera ni potrebno posebno usposabljanje, vendar so kljub temu kakovostna in učinkovita.

"V informacijski dobi se knjižnice soočajo z vedno večjo količino informacij in gradiv, ki te informacije vsebujejo. Zato je pomembno, da knjižnični katalogi uporabniku pomagajo najti gradivo, ki ga išče, na čim bolj učinkovit način. Mnoga pomembna dela imajo knjižnice v različnih oblikah. Trenutno se uporabniki pri katalogih soočajo z dolgimi, nepreglednimi seznami, ki pogosto navidez naključno razpršijo izdaje nekega dela med izdaje drugih del. Zato bi uporabnikom pomagali prikazi seznamov, ki bi bili bolj strukturirani. Trenutna praksa v knjižnicah ne pozna orodij, ki bi omogočala konsistentnost tovrstnih prikazov. Bibliografski podatki večinoma prav tako ne omogočajo ugotoviti, kako sta dva zapisa povezana. Zato je prišel čas za nov pogled na bibliografski svet. Ena izmed možnih rešitev je model Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ), ki so ga izdelali pod okriljem mednarodne knjižničarske zveze IFLA in izdali leta 1998. FZBZ je konceptualni model, ki predstavlja splošen pogled na bibliografski svet (Functional…, 1998). Od takrat je naletel na mešane odzive v knjižničarskih krogih." (Pisanski, J.; Žumer, M.: Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ): analiza uporabnosti konceptualnega modela bibliografskega sveta. Knjižnica 53(2009)1-2, 61-76)
Predlagani entitetnorelacijski model oblikuje nov koncept bibliografskega sveta (tudi bibliografski univerzum), v katerem so entitete povezane z gradivom in odnosi med njimi, istočasno pa je tudi uporabnik v interakciji z bibliografskim svetom. Entitete so:
      - delo, izrazna oblika, pojavna oblika, enota
      - oseba, korporacija
      - pojem, predmet, dogodek, kraj
Za uporabnika je tako funkcionalnost bibliografskih informacijskih sistemov (katalogov) mnogo večja in boljša, večja je tudi intuitivnost in izkoriščanje možnosti, ki jih omogoča sodobna informacijska tehnologija. Novi koncept tega sistema pomeni popoln odmik od tradicije listkovnega kataloga tako za uporabnika kot tudi za knjižničarja (uporabniku nepriljubljenega, knjižničarju čaščenega kataloga). Knjižnica tako pridobi konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi informacijskimi ponudniki, predvsem pa se spremeni tudi pogled oz. razmišljanje o temeljih knjižničarskega dela in pojmovanja kataloga kot podatkovne zbirke, ki ni več zgolj računalniška kopija listkovnega kataloga.
Več o modelu: Wikpedija.

2. Terminološki problem in lomljenje jezika

Functional Requirements for Bibliographic Records (FRBR) so strokovna priporočila (in ne katalogizacijska pravila!), ki predstavljajo model funkcionalnih zahtev za prestrukturiranje katalogov in kataložnih podatkovnih zbirk tako, da bodo odražali konceptualno strukturo informacijskih virov. Objavila jih je (tudi kot knjigo z enakim naslovom) leta 1998 mednarodna zveza knjižničnih združenj IFLA. Prevod priporočil je izšel v slovenščini z naslovom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ) leta 2000. Ta priporočila so vzbudila v stroki različne odzive in razmišljanja o tako novem in drugačnem konceptu organizacije kataloga. Naletimo lahko na vse od odobravanja do dvomov in nasprotovanja. Pri tem se v strokovnem diskurzu seveda ne moremo izogniti besednim zvezam s pomenom uvajati, implementirati, upoštevati, uskladiti z, pretvoriti, konvertirati, prestrukturirati v skladu z . . . + FRBR oz. FZBZ. V angleških besedilih, tudi strokovnih, se zato množično pojavljajo sinonimne izpeljanke iz akronima, kjer je sestavni del FRBR pisan z velikimi ali malimi črkami, npr. "…the conversion of a set of bibliographic records to conform to FRBR requirements (a process referred to as "FRBRization")". Angleščina torej tvori iz kratice glagolske oblike in samostalnik:

  • glagol: FRBRize/frbrize, frbrized, frbrizing (primer)
  • samostalnik: FRBRization/frbrization (primer
Po angleškem zgledu izpeljane termine lahko zasledimo tudi v francoskem in nemškem jeziku (fra. FRBRiser, FRBRisation, FRBRisé; nem. frbrisieren, FRBRisierung, FRBRisiert).

Seveda potrebujemo te termine tudi v slovenski bibliotekarski stroki, ker pa so besedne zveze uvajati, implementirati, upoštevati, uskladiti z, pretvoriti, konvertirati . . . + FRBR oz. FZBZ zaradi pogostega pojavljanja v besedilu nerodne in za besedilo obremenjujoče, smo se zatekli h kraticam. Iz naše kratice FZBZ je zelo težko, če ne že skoraj nemogoče, tvoriti uporabne besede – fzbzacija zlomi večino jezikov, čeprav tudi angleška varianta ni dosti boljša, dokler je vsaj stokrat ne ponoviš. Zato so se začele najprej v govoru, potem pa tudi v pisnih besedilih vendarle pojavljati slovenske izpeljanke iz angleške kratice FRBR [fŕbr in fәrәbәrә']: frbrizirati [frbrizírati in [fәrbәrizírati], frbrizacija [frbrizácija in fәrәbәrizácija], npr.:

FZBZ-(iz)acije ali fzbz(iz)acije ni bilo mogoče zaslediti niti v govoru niti v pisnih v strokovnih besedilih. Več o morebitni rabi teh novotvorjenk ni bilo mogoče ugotoviti. Iskanje po spletnih objavah ni v pomoč, ker je bilo doslej premalo objavljenih besedil, zato tudi Korpus bibliotekarstva beleži le nekaj pojavljanj (frbrizacija in frbriziran skupaj samo 9). Tudi v Bibliotekarskem terminološkem slovarju lahko najdemo samo osnovna termina (kratico in izpisano obliko v angleščini in v slovenščini).

Doslej je šlo za nekoliko ožji krog o tem pišočih strokovnjakov, v naslednjih letih pa bo tudi v Sloveniji ta model prešel v prakso in s tem seveda tudi zelo razširjena raba problematičnih poimenovanj. Ker uporaba daljših, bolj ali manj opisnih besednih zvez, ni primerna, postavlja pa se vprašanje ustreznosti tvorbe slovenskih terminov iz angleški kratic, smo povprašali za strokovno mnenje na svetovalnem portalu Terminologišče (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRCSAZU). Terminološki svetovalci so zelo hitro odgovorili z naslednjim pisnim mnenjem.

MNENJE SEKCIJE ZA TERMINOLOŠKE SLOVARJE:

Tvorjenje izpeljank s tujimi podstavami ali celo kraticami je v slovenščini zelo redko. V Slovarju novejšega besedja (v nadaljevanju SNB) najdemo sicer mcdonaldizacijo, MBA-jevca in NBA-jevca, DVD-teko, v korpusu Gigafida pa je nekaj izpeljank s kratico v osnovi, npr. RKC-izacija, POP-izacija, s.p.-izacija, HTV-izacija, CNN-izacija, EU-izacija, NBA-izacija. Vsi primeri so tvorjeni s kraticami, ki so v slovenskem okolju bolj ali manj uveljavljene, vendar pa nimamo relevantnih podatkov, ali so jih jezikovni uporabniki izgovorili v skladu s slovenskim pravorečjem ali so prevzeli angleški izgovor kratice. Zaradi narave terminologije je izgovorljivost manjkrat upoštevana pri tvorbi novih terminov, seveda pa je ne smemo zanemariti.

Ker je slovensko poimenovanje že uveljavljeno in je že uvrščeno v Bibliotekarski terminološki slovar (Funkcionálne zahtéve za bibliográfske zapíse -ih -ev -- -- -- ž (krat. FZBZ in FRBR) mn. 'študija, ki definira osnovne funkcije kataloga in opisuje teoretični entitetno-relacijski model kataloga'), navedeni pa sta obe kratici, tako slovenska, ki je na prvem mestu, kot angleška, vam ne svetujemo, da bi nove tvorjenke nastajale iz angleške kratice, temveč svetujemo uporabo slovenske osnove, čeprav se v strokovnih besedilih že pojavi frbrizacija (npr. J. Pisanski: Utrinki z raziskovalnih čajank: Frbrizacija v Knjižničarskih novicah 2008/5, doktorska disertacija K. Švab, 2016: Analiza atributov in relacij v bibliografskih informacijskih sistemih). FZBZ-izacija ali fzbzizacija ni uveljavljena v strokovnih besedilih.

V strokovnih besedilih se pojavljajo tudi zveze glagol + FZBZ, npr. implementirati FZBZ, upoštevati FZBZ, tudi implementacija FZBZ. Zanimivo nedoslednost kaže članek Pisanski, Žumer: Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ): analiza uporabnosti konceptualnega modela bibliografskega sveta v Knjižnici 53 (2009) 1–2, str. 61–76, kjer je sicer uporabljena kratica FZBZ, hkrati pa tudi frbrizacija, frbrizirani katalogi

Nekajletno pojavljanje termina v besedilih torej ni podprlo tvorbe izpeljanke s slovensko osnovo, temveč se ob uveljavljeni slovenski kratici pojavlja besedna družina z angleško osnovo. Če upoštevamo terminološko načelo ustaljenosti (glede na relevantne vire), bi morali podpreti tvorjenke s frbr-, vendar nas to v tem primeru pripelje do situacije, ko hkrati uporabljamo že ustaljeno slovensko kratico FZBZ in tvorjenke iz angleške kratice FRBR, kar je s stališča slovenskega terminološkega sistema povsem nelogično. Če si torej prizadevamo za konsistentni slovenski terminološki sistem, bi vseeno morali uveljaviti samostalnik FZBZ-izacija, pridevnik FZBZ-iziran ter glagolsko izpeljanko FZBZ-izirati. Zapis z vezajem opozarja, da gre za kratico in da jo je treba tako izgovarjati. Če torej prvi del besede izgovarjamo s polglasniki, torej [fǝzǝbǝzǝizacija], beseda postane izgovorljiva.

Mnenje Sekcije za terminološke slovarje je bilo objavljeno 21. 11. 2016 z naslovom FZBZ-izacija v rubriki Terminološko svetovanje.
Terminološkim svetovalkam in svetovalcem se za nasvet in mnenje najlepše zahvaljujem!

Ozrimo se za konec še malce naokrog in poglejmo, kako so kolegi drugod po svetu poimenovali ta model oz. naslovili prevod njegove objave v svojem jeziku (IFLA, Translations of FRBR) in katera iz kratice FRBR izpeljane termine uporabljajo:

angleško nemško francosko slovensko
evidentirana raba
slovensko
predlog
FRBRize, frbrize FRBRisieren, frbrisieren FRBRiser frbrizirati FZBZ-izirati
FRBRization, frbrization FRBRisierung, Frbrisierung FRbrisation frbrizacija FZBZ-izacija
FRBRized, frbrized FRBRisiert, frbrisiert FRBRisé frbriziran FZBZ-iran

angleško Functional requirements for bibliographic records
bolgarsko Функционални изисквания към библиографските записи
češko Funkční požadavky na bibliografické záznamy
francosko Spécifications fonctionnelles des notices bibliographiques
hrvaško Uvjeti za funkcionalnost bibliografskih zapisa
italijansko Requisiti funzionali per record bibliografici
katalonsko Requisits funcionals del registres bibliogràfics
latvijsko FRBR : Funkcionālās prasības bibliogrāfiskajiem ierakstiem
madžarsko A bibliográfiai tételek funkcionális követelményei
nemško Funktionale Anforderungen an bibliografische Datensätze
norveško Funksjonskrav til bibliografiske poster
portugalsko Requisitos funcionais dos registos bibliográficos
romunsko Cerinţe funcţionale pentru înregistrarile bibliografice
rusko Функциональные требования к библиографическим записям
slovensko Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise
srbsko Funkcionalni zahtevi za bibliografske zapise
špansko Requisitos funcionales de los registros bibliográficos
švedsko Funktionella krav på bibliografiska poster


FUNKCIONALNE zahteve za bibliografske zapise :
končno poročilo. - Ljubljana : Filozofska fakulteta,
Oddelek za bibliotekarstvo, 2000.

Včasih smo mu rekli "računalniško podprti katalog". Na srečo se je ta termin (skoraj) izgubil iz uporabe!

Da ne bi bil računalniški katalog samo elektronska
oblika klasičnega kataloga.
© Wikiwand

četrtek, 24. november 2016

Knjižni sejem

Ko sem si po debatni kavarni na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se odvija ta teden, ravnal hrbtenico po posledicah enourne uporabe neudobnega stola, sem se ozrl po tesnih prostorih z niti ne stotimi stojnicami in se spomnil nekaterih res velikih, lahko rečem ogromnih in pompoznih knjižnih sejmov po svetu. Skoraj je ni države, ki ne bi imela svojega knjižnega sejma, ponekod celo več. Nekateri med njimi so prerasli v tradicionalne svetovne dogodke, ki jih založniki in knjigotržci, pa tudi ljubitelji knjig, nestrpno pričakujejo iz leta v leto in se jih vedno znova udeležujejo. Postali so pojem. Če te ni tam, te ni na svetovni knjižni sceni, velja za založnike in knjigotržce.

Knjižni sejmi so že stara pogruntavščina, Frankfurtski knjižni sejem ima npr. že več kot petstoletno tradicijo, tam so se še pred izumom tiska s premičnimi črkami zbirali preprodajalci rokopisov. Kmalu po Gutenbergovem izumu so se pojavili prvi sejmi, namenjeni prodaji tiskanih knjig, hitro sta bila v Frankfurtu in Leipzigu najpomembnejša in to mesto sta zadržala prav do danes. Knjižni sejem v Leipzigu je vse od 17. stoletja pa do leta 1945 prekašal frankfurtskega, potem pa je zaradi blokovske delitve zastal v razvoju, zato je danes Frankfurter Buchmesse največji in najpomembnejši sejem na področju knjigotrštva v svetovnem merilu. Vsako leto pride tja več kot 7000 razstavljalcev iz 130 dežel. Klub temu ga po številu obiskovalcev prekaša Salone del libroTorino, tja pride v nekaj dneh več kot 340 tisoč obiskovalcev!

V začetku so bili knjižni sejmi namenjeni zgolj prodaji knjig, kasneje pa predvsem sestajanju in kupčevanju med založniki in knjigotržci, tako da posameznik knjig sploh ni mogel kupiti in je bil sejem zgolj razstava knjig. Danes so knjižni sejmi vsestranski festival knjige, kjer založniki in knjigotržci trgujejo in se dogovarjajo, pogosto tudi o avtorskih pravicah in še čem, obiskovalci si ogledujejo, listajo, berejo in kupujejo, ali pa zgolj nabirajo knjigotrške in sejemske kataloge, ki so se začeli pojavljati že v 17. stoletju. Ta osnovna sejemska dogajanje spremlja množica vsakovrstnih kulturnih in s knjigo povezanih dogodkov, od predstavitev knjig in srečanj z avtorji, do branja in predavanj, kavarniških pogovorov, dogodkov za otroke, tam so tudi podeljevanja prestižnih nagrad piscem, ilustratorjem, prevajalcem . . .

Tako in podobno, v večjem ali manjšem obsegu, se dogaja po vsem svetu. Ponekod so knjižni sejmi tudi specializirani, tak je na primer Knjižni sejem v Bologni, ki je namenjen otroški literaturi in otroškim knjigam, in je tudi največji te vrste na svetu. Ne prav daleč od nas so pomembni knjižni sejmi v Londonu, Pragi, Varšavi, Beogradu in Parizu, kjer so ga pomenljivo preimenovali v Salon du livre, sosedje v Zagrebu pa v Interliber. Čeprav je pritlikavi palček vsemi med temi, je Slovenski knjižnisejem za nas zanimiv, vznemirljiv in pomemben kulturni dogodek. Letošnji program je tako obsežen in zanimiv, da se je kar težko odločati kako in kam iti ali ne iti. Letošnji je že 32. po vrsti.

Ko je že ravno teden Slovenskega knjižnega sejma, pa poglejmo, kako rečejo knjižnemu sejmu v drugih jezikih.

angleško book fair
albansko panairi i librit
belorusko кніжны кірмаш
bolgarsko кніжны кірмаш
češko knižní veletrh
dansko bogmesse
esperanto librofoiro
estonsko raamatumessil
finskokirjamessut
francoskofoire du livre
grško έκθεση βιβλίων
hrvaško sajam knjiga
irsko aonach leabhar
italijansko fiera del libro
katalonsko fira del llibre
latvijskogrāmatu gadatirgus
litovsko knygų mugė
madžarsko könyvvásár
makedonsko саем на книгата
malteškoktieb ġust
nemško Buchmesse
nizozemsko boekenbeurs
norveško Bokmessen
poljskotargi książki
portugalskofeira do livro
romunsko târg de carte
rusko книжная ярмарка
slovaško knižný veľtrh
slovenskoknjižni sejem
srbskosajam knjiga, сајам књига
špansko feria del libro
švedsko bokmässan
turško kitap fuarı
ukrajinsko книжковий ярмарок

Debatna kavarna "Objavljam, torej sem v NUK" na Slovenskem knjižnem sejmu v sredo, 23. novembra 2016.
Sogovorniki Andreja Kavčič, Samo Rugelj, Simona Frankl, Irena Sešek, Janko Klasinc, moderira Katja Rapuš.
Iz napovednika: "Ob 10-letnici Zakona o obveznem izvodu publikacij smo se v NUK-u odločili povabiti vse deležnike v procesu nastajanja, zbiranja in ohranjanja obveznega izvoda kot kulturne dediščine. Na okrogli mizi bi soočili mnenja, pomen in izkušnje, ki so se nabrali v tem obdobju."   (Foto I. Kanič)

Leta 2011 je na Leipziger Buchmesse predstavljala Slovenijo Javna agencija za knjigo JAK. Pozor, pršut v ospredju levo
ni JAK-ov, pač pa na stojnici našega karantanskega rojaka Wieserja.   (Foto I. Kanič)

petek, 18. november 2016

Maks Veselko praznuje 90 let

Zadnje dni oktobra je praznoval častitljivi jubilej, devetdeseto obletnico, naš kolega Maks Veselko, znani slovenski bibliotekar, prevajalec in romanist. Marsikdo med nami ga pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Ni več dosti takih, ki jim je bil kolega bibliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici kot katalogizator, vodja AIK, pomočnik ravnatelja NUK in vodja časopisnega oddelka. Več nas je takih poznih srednjih let, ki smo z njim sodelovali na Pedagoški akademiji v Ljubljani in na Filozofski fakulteti, v društvu in strokovnih telesih, kjer je bil še po upokojitvi več let zelo aktiven, največ pa je verjetno bibliotekarjev srednje in tudi že starejše generacije, ki jim je predaval in bil mentor najprej na Pedagoški akademiji in kasneje na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kjer je predaval do leta 1991. Vsem pa je zapustil isti pečat in nepozabni vtis vedno dobrovoljnega in veselega, skoraj razigranega kolega. Živ dokaz, da rek Nomen est omen pri njem prav zares drži! Vedno poln domislic in anekdot o sebi in svojih kolegih se je znal od srca in nezadržano nasmejati, tudi sebi in svojim napakam. Nepozabni so zato trenutki, ko je sredi resnega strokovnega dela, tako malo za sprostitev, izbruhnila skoraj mladostniško nagajiva razposajenost skupine "starih" bibliotekarskih kolegov (Maks Veselko, Jože Munda in Branko Berčič), da smo mlajši najprej kar osupnili, ko pa smo se jih navadili in začeli bolje razumevati njihov humor, smo komaj čakali naslednjo pavzo . . .

Poznamo ga kot prvega urednika strokovne revije Knjižnica, avtorja prvih učbenikov in priročnikov za bibliotekarje ter prvega pomembnega prevajalca bibliotekarske literature, predvsem mednarodnih standardov ISBD, s čemer je utiral pot oblikovanju in utrjevanju rabe strokovnega izrazja. Zato smo tako priljubljenega sodelavca in široko razgledanega ter v terminologiji podkovanega bibliotekarja in jezikoslovca z veseljem srečevali tudi v krogu Bibliotekarske terminološke komisije, v kateri je aktivno sodeloval od njene ustanovitve leta 1987 do poletja 2000 in pomembno prispeval k skupnim dosežkom terminološkega dela.

Maksu Veselku ob častitljivem jubileju kolegi in prijatelji iskreno čestitamo in mu želimo mnogo zdravja še naprej!


Udeleženci slavnostne seje knjižničnega sveta ob 200-letnici NUK
v Ljubljani jeseni 1974.
dlib.si URN:NBN:SI:IMG-NWEU7VMQ

Slavnostna 200. seja Bibliotekarske terminološke komisije leta 1996.

 


O Maksu Veselku in njegovem delu:

četrtek, 17. november 2016

Kdo še potrebuje abecedo?

Študijska risba analize latiničnih kapitalk.
Naj mi kolegi, ki razumejo latinsko, ne zamerijo skoraj politične konotacije spodnjega napisa.
© University of Delaware Library. An Alphabet Exhibition.
V objavi Pozabnice v bibliotekarstvu sem zadnjič razpredal o nekoč živahnih in iskrivih besedah, ki pa danes vendarle zamirajo in se v sodobnem jeziku več ne uporabljajo. Razvoj stroke in predvsem tehnologij, ki jih stroka uporablja, je vpeljal množico novih konceptov in terminov, prenekateri stari in doslej uporabljani pa več nimajo razloga za obstoj. Mnoge besede in besedne zveze zato tonejo v pozabo in se jih tu in tam spomnimo samo še z nostalgijo, nekaterih več ne razumemo, zato pravega razloga za obstoj v sodobnem jeziku več nimajo. Marsikatere med njimi bomo pogrešali, seveda le tisti, ki smo jih poznali.

Danes še nekaj besed o pozabnicah, pretežno se bom seveda posvečal besedam in besednim zvezam na področju bibliotekarstva, pri tem pa se bom omejil na tiste, ki so bile še pred kratkim žive in smo jih tekoče uporabljali. Poimenovanj iz bolj oddaljene preteklosti se bom izognil, čeprav jih še srečujemo v strokovni literaturi (kot npr. vrste zgodovinskih vezav in pisav, antična in srednjeveška poimenovanja kot so kapsa, skriptorij, armarij ipd.). Pri razlagah se bom skliceval na dikcijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja na spletnem portalu Termania.

Že površno in povsem naključno brskanje po slovarju se pokaže kot zelo uspešno in v nekaj minutah se nakopiči obsežen nabor bibliotekarskih terminov na poti pozabe. Ampak začnimo na začetku abecede, kot se reda navajenim bibliotekarjem spodobi. Že na prvi strani slovarja gospodari abeceda z množico izpeljank in sestavljenk, skupaj z alfabetom jih imata skoraj štirideset. Abecedo in abecednik še poznamo in uporabljamo, pogosto sicer tudi v prenesenem pomenu kot začetek, prvo branje, prve informacije o nečem (poguglajte abeceda seksa za besedila ali slike in vam bo vse jasno), abecednik pa je še vedno pogost naslov knjižice za učenje branja in pisanja, čeprav se vprašam, ali današnji šolarji še znajo na izust zrecitirati abecedo (kaj šele naprej in nazaj!) in ali vedo, kje imajo mesto q, w, x in y. Saj vemo, da tudi mi prekaljeni veterani podlegamo urejevalnikom besedil in označujemo točke v besedilu a, b, c, d, e . . . in se odpovemo č-ju. Pri tem se najpogosteje ne zavedamo, da imamo še srečo s to svojo slovensko gajico in samo 25 črkami (no, nekaj smo jih še dodali in že čisto posvojili z angleščino pa še bolj z internetnim žargonom). Že nam dokaj bližnja slovaška abeceda ima skupaj kar 46 znakov, od tega 26 osnovnih črk, 17 z diakritičnim znamenjem in 3 digrafe (črka, ki je sestavljena iz dveh črk, vendar se obravnava kot ena sama), pravilno zaporedje teh 46 znakov po abecedi pa je seveda štorija zase. Estonska abeceda se nekoliko razlikuje od naše na prav poseben način. Pozna 32 črk, vendar se C, F, Q, W, Y in Y pojavljajo samo v besedah tujega izvora, bodite pa pozorni na zaporedje črk za Ž-jem! Ko smo s slovaškimi in estonskimi kolegi z računalnikom pripravljali tiskani bibliotekarski terminološki slovar za ta dva jezika, sem si že takrat prislužil zajeten šop sivih las in posvetlitev vseh ostalih!

      Slovaška abeceda z množico diakritičnih znakov.      
Estonska abeceda. Bodite pozorni na zaporedje znakov za črko Ž!

Zastarelo sopomenko alfabet smo že skoraj pozabili in je več ne uporabljamo, podobno je z azbuko, za katero navadno uporabljamo besedno zvezo cirilska oz. cirilična abeceda in glagolska abeceda. Tudi poimenovanja podrobne delitve na grobo, fino, notranjo, strogo abecedo, ki opisujejo način razvrščanja v skupine in/ali v zvezno zaporedje ter nivo upoštevanja črk znotraj besede, niso več potrebna, saj se ob računalniških obdelavah podatkov s tem vsakodnevno nihče več ne ukvarja.

  abecéda -e ž ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; sin. alfabet (2); prim. alfabet (1), azbuka
alfabét -a m 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v grščini; prim. abeceda, azbuka 2. zastar., gl. abeceda
ázbuka -e ž ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici; prim. abeceda, alfabet (1)

gróba abecéda -e -e ž abecedna razvrstitev po začetni črki iztočnic, ki se uporabi v prvi fazi postopka abecediranja; ant. fina abeceda , stroga abeceda, notranja abeceda
fína abecéda -e -e ž abecedna razvrstitev po vseh črkah iztočnice in nato besed, ki sooblikujejo značnico, geslo, naslov; sin. notranja abeceda (2); ant. groba abeceda
notránja abecéda -e -e ž 1. razvrstitev bibliografskih ali kataložnih enot v okviru iste značnice, gesla po abecedi naslovov ali drugih elementov 2. abecedna razvrstitev po vseh črkah iztočnice in nato besed, ki sooblikujejo značnico, geslo, naslov; sin. fina abeceda, stroga abeceda; ant. groba abeceda
stróga abecéda -e -e ž razvrstitev značnic, gesel, naslovov tako, da je upoštevana abeceda vseh črk in zaporedje drugih dogovorjenih znakov; sin. notranja abeceda (2); ant. groba abeceda

Dva primera izbire načina ureditve prikaza rezultatov iskanja.

Danes ga ni več med nami junaka, ki bi hotel ali moral ročno in "na pamet" razporejati karkoli po abecedi in upoštevati pravila, ki so bila včasih postulat pri delu urednikov katalogov in bibliografij. Sedaj torej nič več ne abecediramo in ne razvrščamo po abecedi, pa tudi abecedna ureditev ni več pomembna. Ste se kdaj vprašali, če je elektronska izdaja SSKJ-ja urejena po abecedi? Najbrž je, pa mi je prav malo mar tudi če ni, saj to ne vpliva na njegovo uporabnost. Pa računalniški knjižnični katalog, kako je urejen? Danes pač izberemo iz spustnega menija in pritisnemo na gumb . . . in stvari so razvrščene po naši želji. No, skoraj. V izbiri se abeceda nič več ne omenja, rezultati so tako lahko razvrščeni "po avtorju" in vsi vemo, da so to imena avtorjev, razvrščena po abecedi. Ne avtorji in avtorice na pločniku po spolu, starosti, velikosti, kilaži ali kako drugače.

  abecedíranje -a s razvrščanje, urejanje po abecedi; sin. abecedno razvrščanje, alfabetiranje
abecedírati -am dov. in nedov. razvrščati, urejati po abecedi; sin. alfabetirati
abecédno razvŕščanje -ega -a s gl. abecediranje
alfabetíranje -a s gl. abecediranje
alfabetírati -am dov. in nedov. gl. abecedirati
abecédna uredítev -e -tve ž ureditev, pri kateri so knjižnično gradivo, bibliografski vpisi, kataložni vpisi razvrščeni po abecedi značnic, gesel, drugih elementov bibliografskega opisa, npr. imenska, geselska, naslovna, križna ureditev, ureditev črka za črko, ureditev beseda za besedo
Res pa je, da slovarji, katalogi in nekatere druge zbirke pred prikazom ali izpisom zadetke poizvedbe na nek način po svoje uredijo. Ta ureditev je lahko uporabniku tudi nerazumljiva in zares enigmatična, tako so npr. rangirani rezultati poizvedbe z Googlom ali pri sistemih za odkrivanje informacij, slovarji pa navadno prikažejo rezultate urejene po abecedi ali pa najprej rangirane in potem znotraj tega po abecedi. Tukaj pa se začnejo težave, ki jih celo med dobrimi starimi bibliotekarji le redki povsem obvladajo, ustvarjalci programske opreme pa pogosto na to sploh ne pomislijo. Gre za vprašanje zaporedja večbesednih gesel, ki so lahko po abecedi urejena beseda za besedo ali pa črka za črko. Pri prvem se upošteva presledke med besedami in morebitne posebne znake, pri drugem pa ne. Posledično seveda niti termina razporejevalna beseda niti razporejevalna črka skoraj več ne uporabljamo. Pri tiskanih terminoloških slovarjih, kjer nastopa ista nosilna beseda v večjem številu sestavljenih terminov oz. slovarskih iztočnic, je lahko to vprašanje za uporabnika ključnega pomena.
  uredítev čŕka za čŕko -tve -- -- -- ž abecedna ureditev, pri kateri niso upoštevani presledki med besedami, npr. v tem vrstnem redu: Obisk v posvetovalnici, Ob stoletnici, O morju; prim. ureditev beseda za besedo
uredítev beséda za besédo -tve -- -- -- ž abecedna ureditev, pri kateri je upoštevana vsaka beseda kot samostojna enota, npr. v tem vrstnem redu: O morju, Ob stoletnici, Obisk v posvetovalnici; prim. ureditev črka za črko
razporejeválna beséda -e -e ž beseda v geslu, naslovu, značnici, ki pri abecedni ureditvi beseda za besedo določa mesto gesla, naslova, bibliografskega vpisa v katalogu, kazalu, bibliografiji; prim. razporejevalna črka
razporejeválna čŕka -e -e ž črka v geslu, naslovu, značnici, ki pri abecedni ureditvi črka za črko določa mesto gesla, naslova, bibliografskega vpisa v katalogu, kazalu, bibliografiji; prim. razporejevalna beseda

ureditev črka za črko
ureditev beseda za besedo
      Obisk v posvetovalnici
      Ob stoletnici
      O morju
      O morju
      Ob stoletnici
      Obisk v posvetovalnici
Primera abecednega razvrščanja po sistemu črka za črko in beseda za besedo.

Tudi pri elektronskem katalogu ne pomislimo, da je pravzaprav urejen po nekem nam povsem neznanem sistemu, najbrž po identifikacijskih številkah in datumu vnosa podatkov. Njegovo urejanje (po abecedi ali kako drugače) ni več potrebno, kataložnih listkov ni več, da bi jih moral kdo uvrščati oz. vlagati v katalog in tako katalog tudi urejati. Zato tudi tovrstnega urednika kataloga ni več. Urednik kataloga počne danes vse kaj drugega.

  urêjanje katalóga -a -- s razvrščanje kataložnih enot po formalnih in/ali vsebinskih vidikih; sin. redakcija kataloga (2); prim. vodenje kataloga, vzdrževanje kataloga
vláganje v katalóg -a -- -- s uvrščanje kataložnih listkov v listkovni katalog; prim. uvrščanje v katalog, pravila za uvrščanje
uvŕščanje v katalóg -a -- -- s razporejanje kataložnih listkov v katalog; prim. vlaganje v katalog, pravila za uvrščanje
uredník katalóga -a -- m knjižničar (1), ki ureja katalog
Ker združuje računalniški katalog praviloma vse vrste nekdanjih klasičnih katalogov ne glede na njihovo ureditev v en sam katalog, so postala odveč tudi njihova poimenovanja. Danes bi lahko rekli, da je vsak računalniški katalog tudi abecedni imenski, abecedni stvarni, križni katalog ipd.
  abecédni iménski katalóg -ega -ega -a m (krat. AIK) katalog (1), urejen po abecedi imen avtorjev ali stvarnih naslovov; sin. nominalni katalog
abecédni katalóg -ega -a m po abecedi urejen popis knjižničnega gradiva, npr. abecedni imenski katalog, abecedni stvarni katalog, naslovni katalog, križni katalog; sin. alfabetski katalog
AIK AIK-ja [aiká] m krat., gl. abecedni imenski katalog
krížni katalóg -ega -a m katalog (1), v katerem je v eno abecedno zaporedje združenih dvoje ali več abecednih katalogov, in sicer abecedni imenski, abecedni stvarni in naslovni katalog
abecédni stvárni katalóg -ega -ega -a m (krat. ASK) stvarni katalog, urejen po abecedi predmetnih oznak;sin. abecedni geselski katalog, besedni katalog, geselski katalog, abecedni predmetni katalog, predmetni katalog, geselski stvarni katalog; prim. sistematski katalog, stvarni katalog

Današnje razmišljanje je treba razumevati v kontekstu sodobne, to je današnje bibliotekarske terminologije, ko se ti termini v vsakodnevni praksi (skoraj) več ne uporabljajo. S tem pa jim nikakor ne odrekam pomembnosti in vloge v bibliotekarski terminologiji včerajšnjega dne, to dokazuje tudi njihova bogata zastopanost v Bibliotekarskem terminološkem slovarju in strokovnih besedilih, zajetih v besedilnem Korpusu bibliotekarstva, kjer se uvršča termin abeceda na seznamu pogostosti pojavljanja okrog 1200. mesta, abeceden pa 320. mesta.

S tem rešta potencialnih pozabnic v bibliotekarstvu seveda še zdaleč ni izčrpana. Kaj več o nekaterih drugih terminih, ki tonejo v pozabo, pa kdaj drugič. Če se spomnite česa zanimivega, sporočite!


Prva stran tiskane izdaje Bibliotekarskega terminološkega slovarja.
Pa naj mi še kdo reče, da brskanje po tiskanem slovarju ni zanimivo in vznemirljivo!