(Dokler so še) Knjižne vezave

© zazzle

Največji del gradiva, ki ga hranijo knjižnice, je nastal v obliki kodeksa, to je vezane knjige, ki je kompleksen, tridimenzionalen objekt z mnogoštevilnimi prvinami, mnogo več kot samo skupina listov, povezanih v hrbtnem delu in ovitih s platnico. V preteklosti so bile dragoceno okrašene platnice pogosto izdelane z uporabo žlahtnih kovin, dragega kamenja, slonove kosti in zaradi prefinjne umetniške izdelave že od nekdaj predmet zanimanja, občudovanja in razprav. Te enostavne, praktični uporabi namenjene, ali dragocene okrasne vezave so zgovorne priče kulturnega nivoja dobe in okolja, v katerem so nastale. Za srednjeveško knjigo je značilno predvsem sozvočje med tehniko izdelave, strukturnimi elementi in uporabljenimi materiali, kar je pripomoglo zlasti k trpežnosti in praktičnosti knjige v obliki kodeksa. Spremembe, ki so se na materialni podobi knjige pojavile po iznajdbi tiska, so večinoma poenostavitve, ki so knjigi dale privlačnejšo zunanjo podobo, ji pa zato praviloma zmanjšale praktičnost in trpežnost med uporabo. (Povzeto po: Vodopivec ,J.: Srednjeveške rokopisne vezave. Knjižnica, Ljubljana, 43(1999)4, str. 101-116).

© zazzle

Z uporabo novih materialov in tehnologij so nastale različne vrste vezav, predvsem pa so praviloma postale tudi cenovno mnogo dostopnejše. Tradicionalna vezava je bila tako draga (tudi brez okraskov in uporabe žlahtnih materialov), da so bile za bolj široko ljudsko uporabo do 19. stoletja dalj časa v modi celo nerazrezane in nevezane knjige brez platnic, ki jih je potem lastnik dal vezati (ali pa tudi ne) glede na svoj okus in zmožnosti mošnjička. Usnjena vezava še danes sodi med razkošne in drage vezave, okrasja in zlatotiska pa skoraj več ne srečamo. V zadnjem času so nekatere vrste vezav tudi zapustile knjigoveške delavnice in dandanes zmore skoraj vsaka fotokopirnica liste povezati v spiralno in termično vezavo. Povprečna knjiga v knjigarni je danes zgolj lepljena in v mehki vezavi, res pa je, da založniki še vedno posvečajo veliko pozornost oblikovanju in dekoraciji ovoja (ob tem si drznem vzdihniti De gustibus non est disputandum!).

Da knjiga gorečemu bralcu ne pomeni le vsebine, ki jo prebere, temveč tudi prijateljski predmet, s katerim navezuje prav posebno zvrst čustvenih vezi, kažejo tudi nekateri primeri v zvezi z e-knjigami. Mnogo bralnih naprav in manjših računalnikov je bilo poimenovanih po knjigi, na knjigo spominjajo tudi nekateri izrazi (npr. bookmark – knjižno znamenje, book-shelf – knjižna polica ipd.), pojavljajo pa se tudi praktični ali okrasni dodatki, ki bralniku vdahnejo še večjo podobnost s tradicionalno knjigo, spodaj je tak usnjen ščitni ovitek za elektronski bralnik, okovan in drag . . . Stane skoraj toliko kot cenejši bralnik. Zgoraj levo pa podoben ovitek za iPhone.

Usnjen okrasni in ščitni ovitek za e-bralnik posnema izgled dragocene knjižne vezave.
© Etsy

Bibliotekarski terminološki slovar je zajel tudi nekatere izraze s področja knjigoveštva in razvoja knjige, med temi se je znašlo 32 poimenovanj za različne vrste vezav. Med njimi so seveda tudi nekatere sopomenke (npr. samostanska vezava, meniška vezava), poimenovanja pa so navadno vezana na uporabljene materiale (npr. kartonirana vezava, platnena vezava, usnjena vezava ), geografsko provenienco (npr. angleška vezava, italijanska vezava, japonska vezava ), lastnika oz. namen (npr. knjižnična vezava, samostanska vezava, bibliofilska vezava ), izgled (npr. razkošna vezava, obrabljena vezava), tudi laiki pa poznajo osnovno delitev mehka oz. broširana vezava – trda vezava.

angléška vezáva -e -e ž v knjigoveštvu vezava, pri kateri je trdi ovoj izdelan ločeno od knjižnega bloka in mu je dodan kasneje bibliofílska vezáva -e -e ž posebna, navadno razkošnejša, ljubiteljem knjig namenjena vezava, ki se razlikuje od običajne bibliotéčna vezáva -e -e ž gl. knjižnična vezava brošírana vezáva -e -e ž gl. mehka vezava celovíta vezáva -e -e ž v knjigoveštvu vezava, pri kateri so hrbet in platnice prevlečeni z istim materialom, npr. celo platno, celo usnje ; prim. polovična vezava dragocéna vezáva -e -e ž gl. razkošna vezava in luksuzna vezava italijánska vezáva -e -e ž v knjigoveštvu trda vezava z ravnim hrbtom in navadno lakiranim ovojem izvírna vezáva -e -e ž v knjigoveštvu vezava, ki jo dobi knjiga, zvezek že ob samem izidu; sin. primarna vezava ; prim. poznejša vezava, prevezava japónska vezáva -e -e ž v knjigoveštvu vezava, pri kateri blok iz traku, svitka zgibanih listov ni obrezan in so listi potiskani le po zunanji strani; sin. orientalska knjiga kartonírana vezáva -e -e ž v knjigoveštvu knjižna vezava, pri kateri so platnice in hrbet iz kartona knjížna vezáva -e -e ž v knjigoveštvu s platnicami in hrbtom obdan in povezan knjižni blok ; prim. ovoj knjížnična vezáva -e -e ž posebna, za knjižnico značilna strokovna izvedba vezave in/ali opreme njenega fonda; sin. bibliotečna vezava ; prim. knjižnična izdaja, meniška vezava, ojačena vezava krasôtna vezáva -e -e ž zastar. gl. razkošna vezava lúksuzna vezáva -e -e ž gl. razkošna vezava méhka vezáva -e -e ž v knjigoveštvu vezava, pri kateri so platnice iz papirja, mehkejšega kartona; sin. broširana vezava ; prim. trda vezava meníška vezáva -e -e ž v knjigoveštvu vezava in oprema knjižničnega fonda, značilna za posamezni samostan; sin. samostanska vezava ; prim. knjižnična vezava nèšívana vezáva -e -e ž v knjigoveštvu manj odporna vezava, pri kateri knjižni blok in hrbet nista šivana ; prim. lepljena knjiga, šivana knjiga obrábljena vezáva -e -e ž vezava, ki je poškodovana zaradi pogoste in/ali neprimerne uporabe gradiva ojáčena vezáva -e -e ž v knjigoveštvu posebej za izposojo v javnih knjižnicah prirejena knjižna vezava ; prim. knjižnična vezava platnéna vezáva -e -e ž v knjigoveštvu knjižna vezava, pri kateri je celoten ovoj oblečen v platno; sin. celo platno, platno ; prim. polplatno polovíčna vezáva -e -e ž v knjigoveštvu vezava, pri kateri so hrbet in včasih tudi vogali platnic prevlečeni z drugim materialom kot platnice, npr. polplatno, polusnje ; prim. celovita vezava pôlplatnéna vezáva -e -e ž v knjigoveštvu knjižna vezava, pri kateri je samo hrbet knjige oblečen v platno, platnice pa so iz kartona; sin. polplatno (1) ; prim. platno, celo platno, platnena vezava pôlusnjéna vezáva -e -e ž v knjigoveštvu knjižna vezava, pri kateri je hrbet iz usnja, platnice pa iz cenejšega materiala; sin. polusnje ; prim. celo usnje, usnjena vezava poznêjša vezáva -e -e ž v knjigoveštvu vezava, ki jo dobi knjiga, zvezek šele po izidu, npr. knjižnična vezava ; prim. izvirna vezava, prevezava primárna vezáva -e -e ž v knjigoveštvu vezava, ki jo dobi knjiga, zvezek že ob samem izidu; sin. izvirna vezava ; prim. poznejša vezava, prevezava razkóšna vezáva -e -e ž v knjigoveštvu vezava, pri kateri so uporabljeni dragocenejši materiali in umetniško oblikovani okraski, kot npr. slonovina, specialne vrste usnja in blaga, zlate, srebrne in emajlirane ploščice, dragulji, kovinske sponke in okovje; sin. luksuzna vezava, dragocena vezava, krasotna vezava samostánska vezáva -e -e ž v knjigoveštvu vezava in oprema knjižničnega fonda, značilna za posamezni samostan, npr. stiška vezava; sin. meniška vezava ; prim. knjižnična vezava spirálna vezáva -e -e ž v knjigoveštvu cenejša in manj obstojna vezava, navadno delovnih gradiv, z luknjanjem listov in spenjanjem s spiralo tŕda vezáva -e -e ž v knjigoveštvu vezava, pri kateri so platnice iz lepenke, ki je preoblečena s prevlečnim papirjem, platnom, usnjem, npr. vezava v polplatno, platno, polusnje, usnje, umetno usnje ; prim. mehka vezava usnjéna vezáva -e -e ž v knjigoveštvu knjižna vezava, pri kateri je celoten ovoj oblečen v usnje; sin. celo usnje ; prim. polusnjena vezava vezáva -e ž v knjigoveštvu zaščita pisne podlage in pisma (2) z vezanjem založníška vezáva -e -e ž v knjigoveštvu enaka vezava celotne naklade ali njenega dela, ki jo določi založnik