sreda, 07. september 2011

Simpozij, kongres, posvetovanje

Hetera pleše udeležencem simpozija
(zabave s pojedino). Vulci, okrog 490 pr.n.št.
Vir: Viquipedia
Današnji zapis je vzpodbudila razprava na Facebooku, ki se je razplamtela okrog poimenovanja "posvetovanje" v naslovu Strokovno posvetovanje ZBDS “Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje”. Tam se mnenja o poimenovanju srečanj razhajajo in prav je, da se o tem tudi kaj zapiše in razjasni, pri tem pa seveda nimam niti najmanšeg namena trditi, da imam prav ravno jaz.

Pomen besede, besedne zveze je odvisen od konteksta (namenoma ne uporabljam izraza sobesedilo, ker imam v mislih oboje, tako sobesedilo kot tudi širši okvir razprave, pogovora), prav tako tudi od ravni jezika. V splošnem jeziku ima lahko izraz relativno širok, manj omejen, torej splošen pomen, na ravni stroke pa ima isti izraz kot (strokovni) termin mnogo bolj precizen in s stroko zamejen pomen. Da je stvar še bolj zapletena, ima lahko isti izraz v dveh terminologijah tudi bolj ali manj različen pomen.

Vir: Dave Riley

Naj pojasnim s primeroma:

izrazsplošni jezikbibliotekarska terminologija
knjigavečje število trdno sešitih tiskanih listov tiskana monografska publikacija, ki obsega najmanj 49 strani

izrazv knjigoveštvu, založništvubibliotekarska terminologija
brošurapublikacija v mehki vezavi tiskana monografskapublikacija, ki obsega 5 do 48 strani

Izrazi kongres, konferenca, sestanek, znanstveni sestanek, simpozij, seminar, panel, panelna diskusija, okrogla miza, posvet, posvetovanje, srečanje, zborovanje, strokovno srečanje, delavnica in še kaj opisujejo organizirane oblike srečavanja, zbiranja ljudi s podobnimi interesi (izobraževalni, strokovni, politični ipd.), predvsem zaradi izobraževanja, izmenjave in/ali usklajevanja mnenj, izkušenj, sprejemanja odločitev, zaključkov. Pomenska razlika med njimi je lahko velika in jasna (npr. kongres : okrogla miza), manjša in pogosto po krivici zabrisana (seminar : delavnica), lahko pa je ni ali je navadno ne opazimo (npr. kongres : konferenca). Razlikovanje med njimi oz. izbor določenega izraza je pogosto stvar dogovora v okolju, kjer se dogaja (npr. politične stranke imajo navadno kongrese, lahko tudi konvencije, znanstveniki znanstvene sestanke, simpozije pa imajo znanstveniki, strokovnjaki, umetniki ipd., okrogle mize kdor koli, kadar koli in o čemer koli . . . da ne govorimo o delavnici (najraje kar workshop), ki je v tej skupini najbolj zlorabljeni izraz). Natančno razlikovanje med nekaterimi izrazi je zagotovo stvar okolja, stroke, kjer se uporablja. ARRS se na primer rešuje z generičnim izrazom "znanstveni sestanek", kjer pridevnik določa zelo splošen samostalnik (sestanek je vsako dogovorjeno srečanje dveh ali več ljudi, tudi fant in dekle se dobita na sestanku, čemur smo včasih strokovno rekli "randi" – lepa popačenka in romantične francoske sestavljenke, ki dobesedno prevedena pomeni "pridite, podajte se"). Hvala Martini, ki je na Facebooku v razpravi objavila povezavo na diplomsko delo (Saša Praprotnik: Kongresna dejavnost na svetovnem in slovenskem nivoju, ki vsebuje nekaj definicij (str. 7), vendar so te najverjetneje opredeljene z vidika kongresne dejavnosti (tudi kongresnega turizma, kot kriterij pa upošteva predvsem trajanje in število udeležencev) in ni nujno, da jih bodo vsa okolja "posvojila". Že avtorica sama jih ponekod prilagaja slovenskemu okolju (npr. število udeležencev zmanjša za Slovenijo od 300 na 100 . . .). V splošnem jeziku pa priročnika pravita takole, oba pa dovolj zgovorno pojasnjujeta izvor slavnega in tako čislanega "simpozija":

Veliki splošni leksikon*1 ima zelo kratke in poenostavljene razlage:

  • kongres, splošno: srečanje, zborovanje, zlasti zastopnikov raznih organizacij, držav, znanosti ipd.
  • konferenca [latinsko], posvet, zasedanje, zborovanje; glagol konferirati.
  • simpozij, splošno: znanstveno zborovanje.
  • simpozij, antika: v stari Grčiji pojedina, ki so jo poživljali govori in pogovori o določeni temi, recitiranje pivskih pesmi (skolia), plesi in igranje na flavto.
Spletni Slovar slovenskega knjižnega jezika je nekoliko zgovornejši:
  • posvetovánje 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvetovanje je trajalo ves dan; udeležiti se posvetovanja; organizirati, sklicati posvetovanje
  • simpózij 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja 2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem
  • kongrés 1. po pristojnosti najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu: udeležiti se kongresa; zdravniki so imeli v Moskvi kongres; organizirati, sklicati kongres; mednarodni, svetovni kongres / gozdarski, slavistični kongres; redni, ustanovni kongres
  • konferénca 1. sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov
Vse tri tujke majo etimološko gledano dokaj podobno pomensko izhodišče (kongres – lat. sestanek, srečanje, shod; konferenca – lat. zborovanje, skupščina; simpozij – lat. iz gr. pojedina, popivanje (sic!), torej sestajanje z namenom razpravljati v prijetnem okolju). Na tem nivoju torej niansa znanstven / strokoven proti neznanstven / nestrokoven ni razvidna. Lahko pa je drugače v okolju znanosti, kjer pa tudi marsikaj ni prav kristalno jasno (npr. isto besedilo v zborniku ni enakovredno svoji enačici, objavljeni v časopisu), če je tako določeno v pravilnikih, taksonomijah ipd. Izraz posvet(ovanje) in strokovno posvetovanje se pojavljata v Novi besedi (pozor, zaradi dveh zvezdic utegne trajati iskanje dalj časa!) v povezavi z različnimi strokami in dogodki, tudi strokovno posvetovanje ZBDS je vmes. V Korpusu bibliotekarstva (1,6 mio besed) se pojavljata konferenca in konferenčen 262-krat, 87 je kongresov in kongresnih, simpozij je skromen (44), največkrat pa se pojavlja posvetovanje (222), medtem ko znanstveni sestanek ni bil evidentiran.

Bolj kot poimenovanje (cesarjeva nova oblačila) se mi zdi pomembna vsebina, organizacija in predvsem aktivno in prizadevno sodelovanje nas, strokovnjakov na tem področju.


*1 Veliki splošni leksikon [Elektronski vir] / urednik Aleš Pogačnik. - Elektronska izd. na plošči CD-rom. - Ljubljana : DZS, 2005. - (Slovarji DZS)

2 komentarja:

  1. @Janez Meni je posebno všeč klasični grški simpozij (Συμπόσιον) http://www.lessing-photo.com/p3/100302/10030207.jpg z vsemi pripadajočimi vsebinami kot je tudi lepo povedano v sestavku:"...pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem..."

    OdgovoriIzbriši
  2. Saj je imela naša nekdanja mati županja tudi enkrat tedensko "zajtrk prvakov", dvomim pa, da se je tam razpravljalo o čem prav pomembnem :-)

    OdgovoriIzbriši