nedelja, 20. maj 2012

Žepnica

V preteklosti so bile knjige zaradi svoje velikosti in teže, seveda tudi zaradi občutljivosti in dragocenosti, navadno obsojene na uporabo v čitalnici, delovni sobi ali salonu, na potovanje pa je le stežka katera zašla. V srednjem veku so bile znane vrečaste knjige ali knjižne vreče, to je knjige, ki so jih najpogosteje nosili za pasom in so bile uvezane v vrečo, navadno usnjeno. Knjiga je bila v vrečo zavita, lastnik, navadno potujoči menih ali plemič, pa si jo je opasal ali podaljšek vreče zavihal za pas. Knjiga je bila med potjo varno spravljena in še vedno dovolj pri roki, manjše in lepo okrašene knjižice, navadno molitvenike, pa so dame tako nosile tudi za okras.Takih knjig se je ohranilo dokaj malo, jih pa še danes izdelujejo ljubitelji knjig in osebnega okrasja. V slovenščini termina za to vrsto knjig še nisem zasledil, v angleščini je to pouch book ali girdle book, v nemščini Beutelbuch in Buchbeutel.

Romar nosi za pasom knjigo v usnjeni vreči.
© Virtue

Kraljica Elizabeta I. z "žepno knjigo" za pasom,
okrog 1546. © Wikipedia

Potovalna knjiga v svoji vreči.
© Kopert: medieval bookbinding

S poenostavitvijo in pocenitvijo izdelave so postajale knjige vse bolj razširjena dobrina, ki jo je želel bralec vzeti v roke kjerkoli je bil. Vse manjše, priročne in cenejše knjige so bile pogoste že v 19. stoletju, razcvet pa so doživele v času med vojnama in predvsem po drugi svetovni vojni. Tiskane na cenejšem papirju, manjšega, to je "žepnega" formata in vezane v debelejši papir ali karton, od tod tudi prevladujoče angleško poimenovanje paperback, softback in softcover. Izraz pocket book se za poimenovanje tovrstnih knjig navadno ne uporablja, je pa zato pogost pocket edition. V francoščini je to livre de poche (včasih tudi okrajšava LDP), nemščina pa uporablja Taschenbuch. Pocketbook se imenuje tudi nekaj bralnikov za elektronske knjige, kar prav nič ne preseneča.

Slovenci že dolgo poznamo termin žepna knjiga, vse pogosteje pa srečujemo novotvorbo žepnica. Poimenovanje "žepnice" je sicer blagovna znamka oz. se je najprej pojavilo kot naslov knjižne zbirke, vendar smo besedo zaradi njene enostavnosti, jasnosti in povednosti hitro posvojili ter posplošili na vse vrste žepnih knjig, v katalogu jo je mogoče zaslediti tudi že med predmetnimi oznakami, založba pa je v reklamne namene skovala tudi žepkati in žepkanje. Meni je všeč, kaj pa pravite vi?

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.