Social – tokrat v angleščini

© AASRC Research Network!

Tokrat skušam predvsem dodati še kaj k pomislekom in komentarju kolega Franca glede uporabe termina družbena omrežja in dopolniti prikaz tudi z rabo izvirnega angleškega izraza. Opravičujem se mu, če sem šel v zadnji objavi ( Zakaj ne družabno omrežje?) kar in medias res brez pojasnila, kako je bilo z “zakulisno” razpravo. Ta je potekala bolj po drugih medijih, malo na facebooku in po elektronski pošti, nekaj pa tudi v osebnih pogovorih, za mizo (ja, tudi to še delamo!) in po telefonu. Predvsem je bilo precej intervencij v podporo terminu družabna omrežja, ki se na spletu res največ pojavlja, člani Bibliotekarske terminološke komisije pa smo se neodvisno drug od drugega na dopisni "seji" enoglasno izrekli za družbena omrežja. Podobno kot v večini razprav že pred nami sta bila dva glavna kamna spotike: (po)slovenjenje pridevnika oz. argumentiranje elementov družabnosti in (ne)ustreznost tujke socialen v slovenskem terminu.Tik pred objavo tega besedila sem bil opozorjen (hvala, Tomaž!) še na sočasno objavo Domna Saviča Zakaj družaben in zakaj ne družben?, ki pa zastopa prav nasprotno stališče kot jaz in avtorica, ki jo citiram čisto na koncu.

Prej sem malce pobrskal še po najnovejši verziji slovenskega referenčnega besedilnega korpusa Gigafida, ki vsebuje približno 1,15 milijarde besed in je nadgradnja referenčnega korpusa slovenskega jezika FidaPLUS. Zbiranje novih besedil za Gigafido je potekalo v letih 2009 do 2011, kar pomeni, da vsebuje tudi najnovejše besedišče. Tako sem skušal dopolniti pogled na živo rabo in pogostost pojavljanja posameznih oblik v slovenskih besedilih; naj omenim, da izvira večji del v Gigafidi najdenih in prikazanih dokumentov z interneta in le manjši del iz časopisja ali knjig. Gigafida je zabeležila v zadnjih desetih letih takšno rabo:

leto	socialna omrežja	družbena omrežja	družabna omrežja
2010	1.201	68	399
2009	215	26	135
2008	189	32	43
2007	52	9	21
2006	-	-	2
2005	10	-	-
2004	-	1	-
2003	3	-	-
2002	3	-	-
skupaj	1.766	137	602

Menim, da je tako izpostavljena pogostost rabe besedne zveze s tujko socialen delno tudi odraz stiske, ki jo čutimo in o njej razpravljamo tudi tukaj: nezmožnost kovanja lastnega slovenskega izraza, ki bi zadovoljivo odražal vsebino in pomen, ki ga čutimo (ali res?) v angleškem izvirniku in skrivanje za ohlapno tujko, ki je očitno večpomenska (SSKJ ima za socialen štiri razlage, Slovar tujk pa tri) in se zgleduje po izvirniku ter tako daje vtis "avtentičnosti" termina.

Pomislek kolega Franca o tem, zakaj so že v angleščini uporabili social (media, network, networking) in ne česa drugega, se je pred časom za hip postavil tudi meni, zato sem se še toliko bolj z veseljem obrnil po pomoč na tri za angleški jezik pomembne vire. British National Corpus, ki vsebuje okrog 100 milijonov besed, je zabeležil pogostost pojavljanja besed takole: social - 38.795, sociable - 171 in societal 206. Social se pojavlja zelo pogosto, s 199. mestom se uvršča celo med prvih dvesto najpogostejših besed! Dosti slabše se odrežeta societal (šele 19.111. mesto) in sociable (21.168. mesto) ter tako že padeta v "dolgi rep" frekvenčne razporeditve besed:

Oxford English Dictionary je dovolj jasen in informativen glede našega vprašanja po slovarski plati. Nedvoumno pokaže, da je beseda social tudi v angleščini pomensko zelo bogata in razvejana (lahko je celo pridevnik ali samostalnik), na kar kaže 9 razlag in vsaka od njih še s pomenskimi odtenki (kar lahko ob prehodu v druge jezike predstavlja različne ustreznice, od tod tudi naš problem). Podobno je s sociable, ki je v nekaterih primerih sopomenka s social (nanašajoč se na družbo), pogosteje pa bolj naš družaben (ki je rad v družbi, ki se rad zabava), le societal je enostavnejši (samo nanašajoč se na družbo). Časovno opredeljuje skupino pomensko sorodnih pojmov Historični tezaver Oxfordskega slovarja z označbo prve evidentirane zapisane omembe takole:

civil c1443 - Of or relating to citizens or people who live together in a community; relating or belonging to members of a body politic.
social 1579 - Of or relating to society, as social background, social climate, social duty, social fabric, social issue, social question, social virtue, etc.
sociable 1641 - Of, for, or relating to society; social.
civic 1655 - Of, belonging to, or relating to a citizen or citizens; of or relating to citizenship or to the rights, duties, etc., of the citizen; befitting a citizen.
societal 1843 - Of or relating to society.
societary 1844 - Of, relating to, or concerned with society; social.

Zelo podobno sliko kaže infografika Google Books Ngram Viewer, ki se opira na analizo skeniranih gradiv Google Books. Na prvem grafu je zelo jasno razmerje med pogostostjo, saj sta sociable in societal desno spodaj komaj opazna in relativno nova, social pa je dokaj pogost že stoletja. Na naslednjih grafih je očitna razlika v časovni prisotnosti besed, sociable v zadnjih dveh stoletjih skoraj enako prisoten ves čas, societal pa se je povzpel šele v zadnji četrtini prejšnjega stoletja. Glede grafov opozarjam, da se oznake na oseh zaradi večje preglednosti zelo razlikujejo (časovna lestvica in število!).

Oxfordski slovar vsebuje tudi nam zanimive in pomembne sestavljenke z razlagami:
social media n. websites and applications which enable users to create and share content or to participate in social networking.
social network n. a system of social interactions and relationships; a group of people who are socially connected to one another; (now also) a social networking website; the users of such a website collectively; cf. social networking n.
social networking n. the use or establishment of social networks or connections; (now esp.) the use of websites which enable users to interact with one another, find and contact people with common interests, etc. (freq. attrib.).

Njihovo pogostost pojavljanja v besedilih in časovno prisotnost ilustrirajo prikazi iz Google Books Ngram Viewerja:

Namesto zaključka:
Povsem se strinjam s kolegom Francem, da nobeden od treh slovenskih sinonimov (utemeljeno je razmišljanje, da niso sopomenke!) ni povsem ustrezen, menim pa, da pa ima vsak od njih svojo pomensko "nišo" in prostor pod soncem. To je jasno razložila tudi dr. Nataša Gliha Komac v svojem mnenju Socialna, družbena in družabna omrežja (na spletišču Lektorskega društva Slovenije), zato jo ponovno citiram: " . . . S stališča terminologije . . . je pridevnik socialen zaradi svoje večpomenskosti problematičen, "rešitev" pa omogoča že slovarska sugestija možne zamenjave v pomenu nanašanja na družbo, tj. s pridevnikom družben.
Pridevnik družben je veliko bolj "enoumen" in kaže na navezavo na samostalnik družba, kot lahko glede na različne slovarske pomene razumemo . . . skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov, skupino ljudi, ki jih družijo skupni interesi, ali podjetje z več solastniki ali delničarji. Slovarski pomeni samostalnika družba in iz njega izpeljani pridevnik družben tako prekriva različne »namene« povezovanja v spletna omrežja.
Še najmanj nedvoumna je zveza družabna omrežja, ki je najpogosteje povezana z navezovanjem družabnih stikov . . . in jo kot tako lahko razumemo kot podvrsto [poudaril J.K.] socialnih (v širšem pomenu) oz. družbenih omrežij, ki služijo tudi drugim namenom, npr. politični propagandi in oglaševanju, združevanju za doseganje širših družbenih ciljev in sprememb."