Zakaj ne družabno omrežje?

Glede na nekatere reakcije na moj zadnji zapis o socialnih omrežjih (Družbena omrežja) in dokaj razširjeno mnenje, da je treba angleški pridevnik social prevajati v slovenski družaben in ne družben (torej: social networking = družabno omrežje, s čemer se pa jaz ne strinjam!), kar sicer res potrjujejo primeri kot so social drinking, social event, social meeting, social life ipd., sem na hitro naredil enostaven preizkus. V znanem besedilnem korpusu angleškega jezika British National Corpus, ki vsebuje nad 100 milijonov besed, sem poiskal besedne pare, ki se začnejo s pridevnikom social in ki se v besedilih pojavljajo vsaj dvajsetkrat. Okrog 270 sem jih našel, ker pa so se nekateri podvajali (edninska in množinska oblika), sem podvojene izločil in pristal na 215 besednih parih, ki jih prikazuje spodnja razpredelnica. Podtaknil sem jih Googlovemu prevajalniku, zavedajoč se seveda, da bodo prevodi včasih tudi napačni in/ali vsaj nekoliko nerodni. Rezultat je bil (vsaj zame) povsem pričakovan – družaben se pojavi petkrat, družben 71-krat, preostalo pa ostaja tujka socialen. Preizkus res ni natančen, vendar so razlike signifikantne in tudi pregled v tabeli zajetih angleških izrazov ob poizkusu prevajanja oz. iskanju slovenskega ustreznika hitro in "kar tako na pamet" pokaže, da je rezultat dovolj kredibilen.

Amebisov Presis je prestavljal v slovenščino povsem drugače. Skoraj dosledno je ostajal pri tujki socialen, samo štirikrat uporabi družben in le enkrat samkrat družaben (in to prav tukaj obravnavana družabna omrežja!!!, ki mi niso všeč).

Angleški izraz social je treba v sestavljenih terminih prestavljati v slovenščino smiselno in glede na kontekst oz. ustaljeno frazeologijo in ne po avtomatizmu, torej kot družben (npr. social differences – družbene razlike, social sciences – družbene vede ipd.), družaben (social event – družabni dogodek, social evening – družabni večer ipd.) ali socialen (social worker – socialni delavec, social security – socialna varnost ipd.). V primeru socialnih omrežij gre za druženje (ang. socializing), družbene skupine, kroge, interese, povezovanje, odnose, vloge, procese, pojave, ipd. in samo v določenih okoliščinah za družabnost. Zato menim, da je poimenovanje družbena omrežja ustreznejše, vzporedno pa lahko uporabljamo tudi sopomenko socialna omrežja.

Tako jezikovno rabo v praksi odraža tudi izbor ključnih besed, uporabljenih v treh izbranih katalogih, pri čemer se zavedam, da se nekateri zadetki med katalogi pokrivajo:

	socialna omrežja	družbena omrežja	družabna omrežja
Cobibov Opac	311	606	24
od tega v repozitoriju Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru (DKUM)	27	5	2
repozitorij Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)	2	29	0

Hvaležen sem vsem, ki ste se odzvali na moje prvo pisanje in se z menoj strinjali ali pa me skušali potegniti za ušesa in mi dokazovati, da se motim; oboje je doprineslo k dodatni osvetlitvi problema, jezikovne rabe in razmišljanja govorcev. Posebej pa se zahvaljujem Tomažu za obširno in dokumentirano mnenje ter predvsem tudi za povezave na zanimive razprave izven naših krogov.
O tem, Ali so družabna ali družbena omrežja?, se je pred slabim letom spraševala skupina strokovnjakov za splet in spletne medije na družbenem omrežju LinkedIn (ki prav gotovo ni družabno!), zelo zanimiva in argumentirana pa je objava Socialna, družbena in družabna omrežja (na spletišču Lektorskega društva Slovenije) izpod tipkovnice doc. dr. Nataše Gliha Komac, znanstvene sodelavke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU in raziskovalke pri Novem slovarju slovenskega jezika. V celoti navajam zaključni del njenega prispevka:

"Kaj svetovati? Priporočam uporabo zveze družbena omrežja, saj je ta denotacija najbolj enoumna (torej v skladu z načeli terminološkosti) in nevtralna, saj med drugim »pokriva« tako družabna kot tudi socialna omrežja v ožjem pomenu (v smislu opore, socialne varnosti ipd.), čeprav razširjenost rabe očitno govori v prid poimenovanju socialna oz. družabna omrežja. Z družbenimi omrežji se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja (v širšem pomenu), hkrati pa sledimo slovenski komunikološki stroki, ki se ukvarja tudi z raziskovanjem spletnih omrežij, ki angl. social (communication, interaction ali media) dosledno prevaja kot družben.
Vloga omrežij skozi čas se spreminja in zato je na mestu, da tem spremembam sledi tudi jezik. Prvotna vloga spletnih omrežij je bila verjetno družabnost, kot lahko razumemo spoznavanje in druženje posameznikov ter izmenjavo informacij nejavnega značaja, in v tem primeru zadošča poimenovanje družabna omrežja. Sčasoma so zaradi možnosti vzpostavljanja neposredne večsmerne komunikacije z različnimi naslovniki in javnostmi prerasla zasebnost, postala so pomemben del širše družbene komunikacije in svojevrsten družbeni medij, kjer lahko sodelujoči uresničujejo zelo različne sporočanjske cilje: se zgolj zabavajo, posredujejo ali izmenjujejo mnenja in informacije, nagovarjajo potencialne kupce in volivce ter oglašujejo … Slovenski jezik s svojo raznolikostjo omogoča poudarjanje različnih namenov in rab. Družbena omrežja tako pokrivajo »različne družbene rabe« in delujejo kot družbeni mediji, družabna in socialna omrežja pa lahko uporabljamo za poimenovanje oz. poudarjanje specifičnih namenov družbenih omrežij."

---

Izpis iz angleškega besedilnega korpusa - 215 besednih parov s pridevnikom social - kako bi jih prevedli?

social action social activity social actors social administration social affairs social analysis social anthropologist social anthropology social arrangements social aspects social attitudes social awareness social background social behaviour social being social benefit social care social causes social centre social change social chapter social characteristics social charter social christian social circle social circumstances social class social climate social closure social club social cohesion social collectivities social committee social composition social concern social conditions social conflict social conscience social consciousness social consequences social construction social contact social context

social contract social control social convention social cost social criticism social customs social darwinism social deixis social democracy social democrat social democratic social deprivation social determination social development social differences social differentiation social difficulties social dimension social disadvantage social disorder social distance social distress social division social education social effects social engineering social environment social evening social event social evolution social existence social expectations social expenditure social experience social explanation social fabric social facilities social factors social field social forces social formation social forms social function

social fund social gathering social goals social group social groupings social harmony social hierarchy social historians social history social housing social identity social impact social implications social inequality social influences social injustice social inquiry social insects social institution social insurance social integration social interaction social intercourse social interest social isolation social issue social justice social knowledge social ladder social learning social legislation social life social marginal social market social matters social meaning social mobility social morality social movement social nature social need social network social norms

social occasion social order social organisation social organization social organizations social origins social phenomena social phenomenon social planning social policy social position social power social practice social pressure social problem social process social product social production social profile social programme social progress social protection social provision social psychological social psychologists social psychology social purity social purpose social rank social realism social reality social reasons social reform social relations social relationship social representation social reproduction social research social researchers social responsibility social revolution social rights social role

social rules social scale social scene social science social sciences social scientific social scientist social secretary social security social service social setting social side social significance social situation social skills social solidarity social stability social standing social status social stigma social strata social stratification social structure social studies social support social survey social system social tension social terms social theorists social theory social thought social ties social transformation social trends social union social unit social unrest social value social welfare social work social worker social world