torek, 2. julij 2013

Super, superca in celo superbralec


© Is The Library Open
V objavi o piškotkih je kolega Franca zbodla slovenska oblika superpiškotek in povsem pravilno poudarja, da ima slovenščina poleg nekoliko modne in "prestižne" tuje predpone super- dovolj ustrezne možnosti za izražanje presežnosti oz. označevanje višjega reda. V tem se z njim povsem strinjam, lepi slovenski primeri so npr. nadangel, nadčlovek, nadbesedilo, nadnaraven, nadgradnja, nadinšpektor, nadnacionalka, nadnaslov, nadporočnik, nadrealizem, nadstandard, nadškof, nadučitelj, nadurni, nadzornik ipd., pri katerih imajo tuje sopomenke navadno predpono super- (latinsko nad), supra- (npr. supralitoral) ali redkeje grško arh- (npr. arhangel, arhiepiskop, arhipelag ipd.) in hiper- (npr. hiperaktiven, hiperpovezava, hipermarket). Za začetek sem pobrskal po nekaterih slovarjih in drugih spletnih virih, da bo bolj jasno, kaj pravi živa raba.

Najnovejši Slovar novejšega besedja slovenskega jezika ( ZRC SAZU, 2013), ki naj bi vsaj malo dopolnjeval sedaj že nekoliko zastareli SSKJ, navaja nekaj "novosti" s predpono nad- (naddržava, nadgraditev, nadjogi, nadlak, nadnacionalka, nadnapis, nadpisati, nadpomenka (sin. hipernim), nadpovezava (sin. link, hiperpovezava, povezava), nadprt, nadstandard, nadstandardni, nadzavarovanje) in precej več takih s predpono super- (superdržava, superhiter, superman (sin. supermoški), supermaraton (sin. ultramaraton), supermaratonec, supermodel (sin. top model), supermodelka, supermoški (sin. superman), superračunalnik, supersonični (sin. nadzvočni), superveleslalom, supervizija, supervizor (vendar brez nadzornika), supervizorka (prav tako ni nadzornice) in superženska. Ob tem še pogovorno superca s pomenom izvrstno oz. kot podkrepitev trditve, in seveda superca kot zares veliko pivo v litrskem vrčku.

Stari SSKJ navaja med gesli manj kot ducat primerov s predpono super-, nekaj pa jih je tudi v besedilu. Samostojno rabo besede ali kot predpono razlaga takole:

súper prid. neskl., pog. 1. ki zelo presega navadne, običajne lastnosti česa: to je super kič / atomska bomba je super orožje 2. izvrsten, odličen: ima super avtomobil; obleka je super • žarg., teh. super bencin visokooktanski bencin; publ. super profit in superprofit ekstra profit; prisl.: super poješ / imam super veliko dela zelo / kot vzklik kako je s teboj? Super
super... ali súper... predpona v sestavljenkah za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere: supermarket, supersila, supertanker b) kvalitativnega preseganja: superaristokrat, superavtomat c) visoke stopnje: superekspresen, supermoderen č) ponovitve na drugi, višji stopnji: superanaliza, superarbitraža

Zbirka Besede slovenskega jezika je zajela zelo bogat nabor (887 gesel), med njimi seveda tudi vsakodnevnice kot so supermarket, supervojak, superšportnik, superprevodnik, evrosuper (varianta od super), supertanker ipd. Ker gre za široko žetev besed iz različnih spletnih besedil, so med besedami seveda tudi raznorazne komaj razumljive "cvetke" (npr. supereta, superglup, superidejen ipd.).

GigaFida razkriva 141.686 pojavljanj predpone super-, od tega 4.764 različnih besed, za katere trdi, da so v osnovni obliki (kar pa včasih ne drži, najbrž ponagaja lematizator, ki se mu od hudega malce zvrti ob nekaterih superfinih besedah (med njimi so tudi neslovenske besede in razna čudesa kot supertrepalnice, supermrčes, superplevel, superskupinski , tudi superbralec ipd.). Najpogostejši je samostojni super (51.021), sledi pa mu za Slovence življenjsko pomembni superveleslalom (9.201), na koncu pa je seveda množica besed z enkratnim pojavljanjem (npr. superodlično).

Slovar tujk vsebuje okrog 70 tovrstnih gesel, ki pa so povečini specializirane strokovne narave (npr. supernatant, supernim ipd.) in jih zato ne moremo jemati kot merilo v današnji razpravi.

Google gre z zadetki v milijarde, vendar ti zadetki niso relevantni, ker posega v vse jezike in je slovenska besedila nemogoče dovolj učinkovito izdvojiti. Zanimivo pa je, da najde tudi termina superknjižnica in superknjižničar!

Iz zgornjih primerov rabe in pojavljanja besed s predponama super- in nad- se mi poraja zaključek, ki je žal bolj na nivoju občutka kot strokovne ugotovitve. V primerih, ko prinaša predpona super- pomen večjega, višjega, nadrejenega ipd., je slovenjenje z nad- nekoliko lažje (npr. nadbesedilo, nadinšpektor, nadzornik) kot v primerih, ko je pomen predpone izvrsten, odličen, vrhunski, izjemen, ekstremni, kjer tujo obliko super- raje ohranjamo (npr. superhiter, supermodel, supertanker, superveleslalom, supermoderen, sem bi sodila tudi superknjižnica in superknjižničar, pa seveda tudi superbabica iz istoimenske nadaljevanke za otroke).
Ker gre pri superpiškotku za njegovo kakovost, odličnost in izjemnost (to je vrsta sledilnega piškotka, ki pa ga je mnogo teže odkriti in navadnemu smrtniku tudi nemogoče zbrisati), ne pa nadrejeno, višjo oz. presežno stopnjo glede na druge piškotke, mi gre termin superpiškotek dovolj mehko v uho, vsekakor pa se zavzemam tudi za bolj slovensko sopomenko nadpiškotek. Počakajmo, kaj bosta prinesla čas in raba.

3 komentarji:

  1. @Janez: Ko sem prebiral ta zapis, sem postajal vse bolj negotov, čemu me je pravzaprav oblika "superpiškotek" tako zmotila in da sem močno zgrešil žogo. Potem pa sem prebral: "...se mi poraja zaključek, ki je žal bolj na nivoju občutka kot strokovne ugotovitve." in sem si oddahnil, saj sem se lahko s tem povsem strinjal pa še samozavest se mi je vrnila :) . Da, prav v tem verjamem, da je poanta; potrebno je upoštevati kontekst. Vsakega presežka pač ni mogoče rešiti z "nad", kot ni nujno, da vse rešujemo s "super". "Superbabica" ne more biti "nadbabica" in "supermoški" nikakor ni "nadmoški". Kot tudi ni mogoče "nadangela", "nadbesedila" ali "nadškofa" opremiti s predpono "super". Treba je prav natanko prisluhniti odtenku smisla, ki ga je imel v mislih uporabnik in potem se je najbrž lažje odločiti. Zdaj se lahko tudi povsem sprijaznim s "superpiškotkom", ker upam, da sem začutil povedano. V tej luči lahko tudi sprejmem tako "superknjižničarja" in "nadknjižničarja", saj ju čutim povsem različno.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Da, jezik je res nekaj, kar prej čutimo kot "vemo". Zato me je v (osnovni) šoli učiteljica pogosto spravljala v obup z vprašanjem: "Kaj je hotel pesnik/pisatelj s tem povedati?". V gimnaziji sem imel potem odlično profesorico, pisateljico, ki se je zadovoljila s tem, kar sem jaz razumel, ne glede na pesnikove/pisateljeve namene in skrivne misli. :-)

      Izbriši
  2. Iskrivo in zanimivo branje. Że čakam naslednjo objavo :-)

    OdgovoriIzbriši

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.