petek, 25. marec 2016

Pirhi, pisanice, pisanke, remenke


© Wikipedia
Pirh ali velikonočno jajce, ponekod imenovan tudi pisanica, pisanka ali remenka, je tradicionalna hrana in simbol, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo. Poleg kuhanih jajc se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice ter praskanke, v Metliki se je ohranila svojevrstna tehnika izdelovanja pisanic, tam pirhe imenujejo drsanke. Vrhniški pirh je patentirano ime za vrsto pirha, izdelanega s prebadanjem jajčne lupine, ime je leta 1995 zaščitil inovator in izdelovalec tovrstnih umetniško oblikovanih jajc, ki jih lahko zaznamuje tudi do 17.000 luknjic.

Pisanice so v preteklosti izdelovala predvsem dekleta, ornamente so pogosto dopolnile z napisanim verzom, na praznik so svojo najlepšo pisanico poklonile fantu in mu tako izkazale ljubezen, obdarile so tudi svoje botre in prijatelje. Tradicija podarjanja velikonočnih jajc izhaja že iz časov Egipčanov, Perzijcev, Galcev, Grkov in Rimljanov, ki so v jajcu videli simbol življenja. Jajca so tudi starodavni simbol plodnosti, za zapomlad pa so verjeli, da prinaša novo življenje in omogoča ponovno rojstvo. Že v srednjem veku so jajca barvali tako, da so jih kuhali s čebulo in tako dobili zlat odtenek. Kralj Edvard I. je leta 1290 menda celo naročil, da so 450 jajc prekrili s tanko plastjo zlata in jih nato podarili kot velikonočno darilo. Umetnost zlatarstva in draguljarstva je z jajci proslavil znameniti Fabergé v takrat carskem St. Petersburgu.

Prva zgodba o velikonočnem zajcu, ki skriva jajca na vrtu in je prav tako eden izmed velikonočnih simbolov, je bila objavljena že leta 1680. Tudi zajec je tako kot jajce eden od simbolov plodnosti in rodovitnosti. Gre za germansko navado, ki je na Slovenskem, z izjemo Štajerske, prej nismo poznali. Kasneje se je postopoma razširila in danes je zajec kot značilni germanski velikonočni simbol enakovredno zastopan tudi povsod po Sloveniji.
Povzeto po Wikipedija in Velikonočni pirhi – Zgodbe

Slovenci imamo za pirhe celo paleto različnih besed. Poglejmo, kako jih poimenujejo v nekaterih drugih evropskih jezikih:

angleščina Easter eggs, Paschal eggs
albanščina veza e kuqe e Pashkës
češčina velikonoční kraslice
danščina påskeæg
esperanto paska ovo
finščina pääsiäismuna
francoščina œuf de Pâques
hrvaščina pisanica
islandščina páskaegg
italijanščina uovo di Pasqua
latinščina ovum paschale
madžarščina húsvéti tojás
nemščina Osterei
nizozemščina paasei
norveščina påskeegg
poljščina pisanka
portugalščina ovo de Páscoa
romunščina ou de Paşti
slovaščina
 

 

kraslica, písanka, veľkonočné vajíčko/vajce, maľované vajíčko/vajce, červené vajíčko/vajce, križľané vajíčko/vajce, cifrované vajíčko/vajce
slovenščina

pirh, velikonočno jajce, pisanica, pisanka, remenka
španščina huevo de Pascua
švedščina påskägg
turščina paskalya yumurtası, bahar yumurtası
   
beloruščina велікоднае   яйка
bolgarščina великденските   яйца
makedonščina велигденските   јајца
ruščina пасхальное   яйцо
srbščina ускршња   јаја
ukrajinščina великóднє   яйце
grščina πασχαλινά   αυνά

Eno od znamenitih Fabergéjevih jajc.
Jubilejno jajce ob petnajstletnici vladanja
ruskega carja Nikolaja II leta 1911
© Wikipedia

Belokranjske pisanice
© KD Orel, Semič

Vrhniški pirh
© Občina Vrhnika

sobota, 19. marec 2016

6 let bibliotekarskega terminološkega bloga


Pred šestimi leti, to je spomladi 2010, so začele izhajati prve objave na sveže vzpostavljenem blogu Bibliotekarska terminologija (Terminološkemu blogu na pot, 22.3.2010), enem redkih bibliotekarskih blogov pri nas in najbrž edinem, ki se posveča terminologiji neke izbrane stroke v slovenščini. V teh šestih letih je dokaj uspešno premagoval otroške hibe, bolezni in težave odraščanja, predvsem tiste glede kolikor toliko rednega objavljanja in zagotavljanja zanimivih in dovolj kakovostnih prispevkov, doživljal pa je tudi neprijetnosti kibernetskega nadlegovanja, ki je trajalo celih šest mesecev iz leta 2012 in v naslednje. Seveda pa je prijetno presenetilo število obiskov občasnih in kasneje celo mnogih rednih bralcev, zato se prav prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste blogu z branjem, pripombami in vprašanji vdihnili življenje in potrdili koristnost njegovega obstoja, nekateri pa tudi s pohvalami ovrednotili posamezne objave. To seveda ne pomeni, da niso dobrodošle tudi prav vse konstruktivne kritike. Več kot sedemindvajset tisoč vas je bilo v tem času na obisku, nekateri samo enkrat, mnogi pa večkrat in kakih tri tisoč zvestih obiskovalcev se redno ali vsaj občasno vrača. Tolikšen obisk je tiho priznanje in ocena, da so teme ustrezno izbrane, objave pa dovolj zanimive, strokovno utemeljene in morebiti kdaj komu tudi koristne, kar kaže poleg nekaterih osebnih izjav tudi bežen pregled iskalnih izrazov, ki so bralce pripeljali na ta blog. Če je torej tako, je bil dosežen cilj, ki si ga je avtor zastavil ob zasnovi bloga - da bi v objavah evidentiral terminološke probleme in jih skušal vsaj do neke mere razreševati, predvsem pa, da bi se ob njih med slovenskimi bibliotekarji in drugimi zainteresiranimi strokovnjaki razvil živahnejši dialog o strokovnih vprašanjih bibliotekarske terminologije, ki bi omogočil učinkovitejše reševanje s tem povezanih vprašanj in dilem, ki jih ni malo. Pri tem seveda nismo zanemarili dejstva, da se v sodobnem svetu bibliotekarska stroka in terminologija prepletata z mnogimi drugimi, kar pogosto odražajo tudi objave na blogu.

O čem smo pisali?

Bibliotekarski terminološki blog se je rodil iz skromne ambicije po občasnem objavljanju enega ali dveh priložnostnih prispevkov mesečno, kar pa je bilo kmalu preseženo. V šestih letih je bilo objavljeno 175 prispevkov in sedaj je v nekaterih boljših "sezonah" tedensko objavljanje že skoraj pravilo, če le ne zmanjkuje prehudo časa. Samo leta 2015 je nekoliko pošla sapa in objavljanje je za nekaj časa preveč zastalo. Prispevki so razglabljali predvsem o nekaterih posameznih izbranih bibliotekarskih terminih in poimenovanjih ali njihovih tematskih skupinah (86 objav), najpogosteje o novotvorbah ali takih, ki predstavljajo težave zaradi prehoda iz tujih jezikov ali smo jih kar v celoti prevzeli in posvojili iz angleščine, ustreznikih v tujih jezikih ter seveda vplivu angleščine na slovensko bibliotekarsko terminologijo, nekaj malega pa tudi o zgodovini in etimologiji nekaterih poimenovanj. Kot ljubitelj slovarjev sem pisal seveda tudi o njih in nekajkrat podrobneje o našem Bibliotekarskem terminološkem slovarju in Angleško-slovenskem slovarju bibliotekarske terminologije. Več objav se je razgovorilo o pojavnosti nekaterih izbranih terminov v bibliotekarskih strokovnih besedilih pa tudi o bolj splošnih zanimivostih s področja jezikovne rabe, katerih analizo in prikaz je omogočil Korpus bibliotekarstva, ki je postal tudi sestavni del bloga in je javno dostopen. Vse objave so pregledno navedene v kumulativnem predmetnem kazalu, grupirane po vsebinskih področjih in letu objave, dodan pa je tudi Googlov iskalnik po blogu.

Iz stikov z nekaterimi drugimi terminološkimi skupinami in blogerji v tujini se je razvilo tudi aktivno sodelovanje, avtorju so se v tem času pridružile tudi štiri gostujoče avtorice, dve Slovenki in dve kolegici iz tujine, nemška bibliotekarka in ameriška terminologinja. V kratkem z veseljem pričakujem tudi sestavek prijateljice iz tujine, ki se ukvarja s knjigami in poučevanjem jezikov v multikulturnem okolju. V tujini pa je na blogu ameriške poklicne terminologinje gostoval tudi naš članek Denglisch, Franglais, Spanglish, Swenglist and the like (BiK Terminology - Solving the terminology puzzle, one posting at a time).


"Top hit" lestvica - Deset v šestih letih najpogosteje obiskanih objav

Zanimiv je vpogled v seznam najbolj branih oz. obiskanih objav – na vrhu so vsebine, ki so bile zanimive tudi drugim bralcem, ne samo bibliotekarjem, npr. o iskanju, poizvedovanju in metaiskalnikih, digitalnih merskih enotah in enotah, ki jih srečujemo pri svojem delu bibliotekarji, elektronskih knjigah, ločilih in posebnih znakih, različnih označevalnikih, odprtem dostopu, slovarjih nasploh in tudi Bibliotekarskem terminološkem slovarju, besedilnem korpusu in pogostosti besed v bibliotekarskih besedilih, družbenih omrežjih, računalništvu v oblaku itn. Sestavka o iskanju in poizvedovanju in digitalnih merskih enotah za količino podatkov sta daleč najbolj brana, obiskalo ju je 4.594 oz. 4.411 bralcev. Nekatere zamisli in rešitve so se porodile ob sodelovanju s kolegi iz drugih strok, npr. v slovaropisni skupini za Islovar s področja informatike, pa tudi med razpravo v nekaterih skupinah na družbenih omrežjih.
Najbolj obiskana je bila seveda glavna stran z objavami, vendar je bilo tudi 3.445 obiskov podstrani s slovarji in 2.507 obiskov Korpusa bibliotekarstva, ki je bil vzpostavljen in javno dostopen od poletja 2011.

Kljub dokajšnjemu zanimanju za objavljene teme in tudi njihovemu všečkanju, kadar so bile objave najavljene na Facebooku, so ostale reakcije bralcev zadržane, skupaj je prišlo v tem času samo 223 komentarjev (vendar vključno z mojimi odgovori na nekatere od njih). Pasivno spremljanje objav brez komentiranja in vključevanja v razprave je na žalost ena osnovnih značilnosti strokovnega komuniciranja na družbenih omrežjih v slovenskem prostoru nasploh in ni samo žulj Bibliotekarske terminologije.


Prikaz tedenskega obiska od začetkov 2010 do februarja letos, skupaj 38.757 obiskov.
Značilna so sezonska nihanja, tudi bibliotekarji se poleti polenimo in najbolj aktiviramo spomladi in jeseni.

 

Dva zanimiva, lahko bi rekel res navdušujoča primera prikaza zadnjih desetih obiskovalcev. Na desni je bilo deset obiskovalcev v petih urah, na levi pa v celem dnevu, vendar obakrat polovica tujcev, za mnoge bi rekli, da iz eksotičnih krajev.
 
Kdo so bili obiskovalci bloga in koliko jih je bilo?

Podatki o obisku in obiskovalcih v absolutnih številkah so nezanesljivi, ker imajo različni števci vsak svojo metodologijo beleženja, razlikovanja in natančnosti (npr. glede na državo, obiskovalčevo spletno vedénje, osveževanje strani ipd.) in poročanja, zato bomo vzeli kot merodajne podatke Google Analitics, ki spremlja uporabo bloga že od samega začetka in omogoča tudi dokaj razvejane prikaze in primerjave, čeprav so nekateri drugi števci pokazali mnogo večji obisk in bi se lahko z njimi še precej bolj pohvalili.


Obiski februarja 2016

V šestih letih je števec Google Analytics zabeležil dostop 27.353 obiskovalcev iz 129 držav, ki so obiskali blog 38.825 krat in opravili skupaj 131.665 ogledov strani. Pretežno so bili to seveda Slovenci, pisana pa je tudi paleta obiskovalcev iz drugih držav, ki jim nekoliko pomaga razumeti vsebino namestitev avtomatskega prevajalnika Google Translate, saj je bil evidentiran dostop z brskalniki v 113 jezikovnih variantah (namenoma uporabljam izraz jezikovne variante, kakor koli pač to analitika evidentira, saj je že na oko jasno, da je evidenca jezikov zelo vprašljiva in nenatančna). Po več kot deset obiskovalcev je bilo iz 65 držav, iz 19 držav pa več kot sto obiskovalcev. Evidentirani so bili dostopi iz 1.646 mest, največje število obiskov je seveda iz Ljubljane (21.030), nato pa Maribora (3.875), Celja (1.434), Kopra (765) in Kranja (711), kmalu sledita Beograd in Zagreb, potem tudi London, New York, Bruselj, Moskva, Dunaj, Varšava, St. Petrsburg, Berlin, Rim, Mountain View v Kaliforniji in Pariz. ZDA so s 970 obiski na drugem mestu pred Srbijo, Hrvaško, Nemčijo in Veliko Britanijo. Nenavadno dosti zanimanja je bilo torej tudi iz tujine, čeprav so objave praviloma samo v slovenščini.

Ker sta spol in starost znana le za okrog 1 % obiskovalcev (to so obiskovalci, ki so bili vpisani v svoj Google račun in je iskalnik "vedel", kdo so), ta podatek ni relevanten in ga zato ne prikazujemo.


Spletno vedénje obiskovalcev

V povprečju so obiskovalci pregledali ob vsakem obisku po 3,39 strani in ostali na blogu nekaj manj kot dve minuti, 10 % obiskov je presegalo tri minute, 5,5 % obiskov pa je bilo celo daljših od 10 minut. Presenetljivo nizka je stopnja t.i. odboja (odboj ali odskok? gl. sestavek Bounce, bounce rate), to je deleža obiskovalcev, ki so obiskali samo prvo stran bloga in z nje takoj odšli, ne da bi sledili še kateri koli od povezav - takih skoraj da ni (samo nekaj več kot 3,5 %). Zanimiv je tudi pregled obiskovalcev glede na ti. zvestobo ali lojalnost (ang. loyalty), ki šteje vračanje istega bralca na spletno stran oz. blog. Med našimi obiskovalci je 70% takih, ki so doslej prišli samo enkrat in se nikoli niso vrnili, ker je bil njihov obisk rezultat iskanja z Googlom in so pričakovali kaj drugega, ali pa jim vsebina ni bila zanimiva oz. so imeli z razumevanjem jezika kljub možnostim avtomatskega prevajanja prevelike težave. Takih, ki so se vrnili desetkrat ali še več je 6.449 obiskovalcev (16,6 %), skupaj pa je kar 3.206 (8,2 %) takih obiskovalcev, ki se vračajo dokaj redno oz. so prišli na blog več kot petdesetkrat, med njimi pa je 870 zares zvestih bralcev, ki so prišli že več kot dvestokrat. Nekateri se usmerjajo na spletno stran bloga neposredno (4%) ali z iskanjem (56 %, npr. Google), sicer pa je bilo okrog 40 % obiskov posledica napotitev z drugih strani, največ z Bibliobloga (3.932), sledi Facebook s 1.906 napotitvami, DruBiMa 570, ZBDS 315, Domblog 167, LiLoLe 151, Twitter 93 itd.

Naši obiskovalci uporabljajo različne naprave, največ še vedno namizne računalnike (97%), tablice 2,6% in pametne telefone 0,7 %; z mobilnimi napravami je bilo skupaj 1,239 obiskov. Tudi porazdelitev brskalnikov, s katerimi prihajajo na blog, je pestra - največ jih uporablja brskalnik Chrome 40 %, Firefox 29 %, IE 24 %, Safari 3,4 %, Opera 1,5 % in Androidove brskalnike 0,5 %.

Obiskovalci prihajajo z vseh kontinentov in iz skoraj vseh držav (129) z izjemo nekaterih afriških. 85 % obiskovalcev je seveda Slovencev, največ z območja Ljubljane.
Med obiskovalci bloga so zastopane prav vse države v ZDA, največ obiskov pa je bilo iz Kalifornije (129).

Odmevnost in jezik objavljanja

Priznanje relativne odmevnosti in strokovnosti objavljanja v slovenskem prostoru je tudi dejstvo, da je bil blog Bibliotekarska terminologija leta 2014 kot spletni kontinuirani vir uvrščen v vzajemno bibliografsko-kataložno bazo COBIB in mu je bila dodeljena tudi Mednarodna standardna številka serijske publikacije (ISSN 2350-515X).
V letih 2013 in 2014 je naš blog sodeloval na natečaju blogosfere "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers) in se v močni mednarodni konkurenci več kot tisoč jezikovnih blogov obakrat uvrstil med 100 nominirancev za najboljše kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih "velikih" svetovnih jezikov, kar je še ena potrditev več, da bi objavljanje v angleškem jeziku pritegnilo razmeroma široko in številno publiko. Že takoj ob začetkih pisanja in prvih pogostejših obiskih bralcev iz tujine je bilo treba zastaviti uredniško politiko tudi glede jezika pisanja, saj je jasno, da objavljanje v slovenskem jeziku močno zoži nabor bralcev kljub izkazanemu interesu v tujini. Ker pa je predmet pisanja slovenski jezik oz. terminologija v slovenskem bibliotekarstvu in je namenjen predvsem in najprej slovenskim knjižničarjem, odločitev ni bila težka. Objave bodo v slovenskem jeziku, izjema bodo besedila gostujočih avtorjev ali izjemoma naša besedila, namenjena izrecno tujim kolegom. Jezik zagotovo ostaja eden ključnih problemov prepoznavnosti in vplivnosti na prenekaterem področju. Vsaka svoboda in vsak ponos nekaj stane, to ceno moramo včasih (raje: pogosto) požreti in plačati, če ju hočemo ohraniti. Res je torej, da se mora človek danes pogosto zavestno odločiti za pisanje v slovenščini in tako tudi zavestno odreči delu odmevnosti svojega početja, s tem pa seveda tudi komuniciranju z velikim številom somišljenikov, ki komunicirajo na spletu pretežno ali samo v angleškem jeziku. Obisk bloga Bibliotekarska terminologija in interakcija s kolegi bi bila zagotovo mnogo večja, če bi ga pisali v angleščini! Povsem enako smo pred leti ugotavljali tudi za Biblioblog.

Blogu Bibliotekarska terminologija želimo uspešno nadaljevanje zastavljene poti, vas, zveste ali naključne bralce pa vabimo k branju, razmišljanjem in komentiranju! Tudi ustvarjalnemu klepetu. Bodite kritični in pokažite na nepravilnosti, težave in nedorečenosti, če se le da, predlagajte boljšo rešitev. Oglasite se tudi, če česa ne veste, mogoče nam uspe skupaj najti rešitev!

petek, 11. marec 2016

Razpiranka

Knjiga je knjiga . . . pa vendar ni čisto tako! Knjige se ne razlikujejo samo po vsebini, zelo različne so lahko tudi po obliki, izdelavi, materialu in še čem. Zato ne preseneča, da imajo nekatere med njimi tudi svoje ime, čisto posebno, marsikatero je bilo skovano šele pred kratkim. O nekaterih smo tukaj že pisali, to so npr. skokica, zvočnica, tipanka in žepnica, nismo pa (še?) našli slovenskega poimenovanja za flipbook. In gotovo ste že slišali tudi za zgibanko, kartonko, risanka, pobarvanko, zloženko . . . pa zgoščenko, ki tudi lahko vsebuje knjigo. In ko ravno misliš, da si jih že vse videl in srečal, se ti pritepe nova, še bolj nenavadna in čudna. Tokrat je to razpiranka.

Poimenovanje razpiranka sem prvič srečal pred nekaj dnevi, ne boste verjeli, v katalogu, na kar me je opozorila kolegica. Firbčen kot sem, sem seveda hotel vedeti, kaj za šmenta bi to lahko bilo. Google o razpiranki kaj dosti koristnega ni povedal, nekaj malega je bilo mogoče ugibati iz založniškega kataloga in založniške predstavitve na Instagramu, vendar ne dovolj. Torej pot pod noge in v knjigarno, najti je bilo treba eno, kjer so razpiranko imeli in seveda tudi razumeli, kaj iščem. Na otroškem oddelku v središču mesta se mi je sreča le nasmehnila in prijazno so me z dvema težko pričakovanima razpirankama namestili v prijetno opremljenem bralnem kotičku za otroke. Rezultate photo shootinga (vseeno bolje kot "foto sešn") objavljam z besedilom.

Razpiranka je otrokom namenjena kartonka in sodi med tridimenzionalno gradivo, saj je sestavljena kot po sistemu origami. Namesto listanja se na posamezni strani knjiga razpre v prostor in površina poveča na velikost štirih strani (slika spodaj), ki delujejo kot enotna površina, mnogo večja od knjige. Angleščina pozna za tovrstne knjige termin fold-out book in razpiranki, ki sta povzročili rojstvo tega slovenskega poimenovanja, imata v izvirniku to napisano tudi na sprednji platnici, posledično tudi na slovenski izdaji ustrezen poizkus slovenjenja. Fold-out ali foldout je v knjigo uvezan list, navadno enostransko potiskan, ki je večji od knjige in zato enkrat ali večkrat zganjen in zložen v knjigo (najpogosteje večje risbe, tabele ali zemljevidi), kar opisujemo kot "zganjen folij". Ta logika zložene in nato z razpiranjem "povečane" strani je botrovala novemu imenu za tovrstno knjižico, ki se močno razlikuje od skokice.

Tem otroškim kartonkam po načinu zlaganja podobne izdelke že dolgo uporabljamo tudi odrasli, le da jih nismo posebej poimenovali. Taki so na primer majhni žepni zemljevidi mest, preganjeni in zloženi kot origami, ki se priročno razprejo in dosežejo presenetljivo velikost, za zlaganje pa zadošča rahel stisk v dlani in so torej povsem drugačni od klasičnega zloženega zemljevida.


Razpiranka ali origami?
© SaksPOV

Novo poimenovanje je seveda naletelo na različne odmeve, od zmernega odobravanja do nasprotovanja in pomislekov, ali je to res potrebno in ali izraz ni nesmiseln. Meni je novotvorba všeč, saj je knjiga res zelo posebna in drugačna od drugih, zato je prav, da dobi svoje ime, poleg tega izraz dobro in slikovito opisuje način, kako je knjiga izdelana oz. kako funkcionira. Pa tudi besedotvorno se ravna po mnogih drugih že sprejetih zgledih kot so npr. kartonka, zgibanka, zloženka, tipanka.

Posamezna "stran" razpiranke se odpre v prostor in plosko poveča na štirikratno velikost knjige.

Najprisrčneje se zahvaljujem prijaznim prodajalkam v knjigarni MK Konzorcij, ki so se odzvale moji nenavadni prošnji in mi prizadevno poiskale te nenavadne knjižice ter mi dovolile, da sem si noviteti na udobnem kavču otroškega oddelka ogledal, se z njima pozabaval in ju poslikal.

nedelja, 6. marec 2016

Pa še abstrakt po slovensko (2)

Pred dobrim tednom smo v objavi Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1) kot izhodišče za razpravo predstavili angleške termine abstract, synopsis, summary, argument, epitome, precis in annotation ter njihove sopomenke, kot jih je zajel spletni Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije (2002) na slovarskem portalu Termania, ob tem pa še slovenske ustreznike, ki jih ponuja ta prevajalni slovar. Tokrat sledi nekaj besed o teh slovenskih terminih in sopomenkah ter njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in tudi v več kot 900 strokovnih bibliotekarskih besedilih, kot smo jih evidentirali in predstavili v dveh podatkovnih zbirkah. Prva je že kar zgodovinska, saj segajo njeni začetki še v čase obdelave z legendarnim ZX Spectrumom 48K, sledile so migracije na Atarija, klasični PC in v dokončno spletno verzijo; to je Ekscerpcija, računalniška zbirka 10.300 izpiskov, pridobljenih za potrebe Bibliotekarske terminološke komisije z ročnim izpisovanjem iz 291 slovenskih strokovnih bibliotekarskih besedil, ki so bila objavljena v letih med 1940 in 1999. Druga zbirka je bolj znana, to je Korpus bibliotekarstva, ki analizira 625novejših (pretežno iz obdobja 1997 do 2011) slovenskih strokovnih besedil s področja bibliotekarstva in obsega 3,6 mio besed.

Spletni Bibliotekarski terminološki slovar (2011), ki je prav tako dostopen na slovarskem portalu Termania, se je temu področju temeljito posvetil in obravnava kar 51 terminov, ki jih navajam v nadaljevanju. Slovar slovenskega knjižnega jezika v tem primeru ni bil v veliko pomoč, saj je tematika preveč specifična in ozko vezana na bibliotekarsko terminologijo. Abstrakt in anotacija se v njem ne pojavljata, so pa izvleček, povzetek, sinopsis, rezime, nekateri med njimi seveda tudi z drugimi, nam povsem tujimi pomeni (npr. rastlinski izvleček). Zato pa so v iztočnicah in še pogosteje v razlagah in primerih nekatere prav zanimive besede in besedne zveze,ki jih bibliotekarji nismo evidentirali, npr. povzemalni izvleček, resumé, sumacija, zapopadek. Razlaga besede izvleček je seveda zelo splošna in za naše potrebe ne zadošča (glej skenogram zgoraj pod naslovom sestavka).

Tudi slovenska referenčna besedilna korpusa Nova beseda in Gigafida pri tako specializirani terminologiji ne moreta dosti pomagati. Abstrakt in izvleček sta v Gigafidi sicer dokaj pogosta (mnogokrat tudi z povsem drugačnim pomenom), zato pa se ne pojavljata v nam zanimivih besednih zvezah, izjema je edino strukturirani izvleček, pa še ta se pojavi samo enkrat in to v internetnem viru. Zanimivo je, da je pojavnost terminov abstrakt in izvleček v Novi besedi še mnogo manjša in brez besednih zvez, ki nas zanimajo.

Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja:

abstrákt -a m zgoščena predstavitev vsebine dokumenta (1) brez pojasnjevanj ali kritičnih osvetlitev; sin.izvleček; prim. anotacija (1), povzetek (2), sinopsis (1)
abstrahíranje -a s pri vsebinski obdelavi predstavitev vsebine dokumenta (1) z izvlečkom; prim. anotiranje, povzemanje
ávtorski abstrákt -ega -a m abstrakt, ki ga sestavi avtor oziroma avtorica dokumenta; sin. avtorski izvleček
deskriptívni abstrákt -ega -a m gl. deskriptivni izvleček
indikatívni abstrákt -ega -a m gl. indikativni izvleček
informatívni abstrákt -ega -a m gl. informativni izvleček
krítični abstrákt -ega -a m gl. kritični izvleček
kumulatívni abstrákt -ega -a m gl. kumulativni izvleček in skupni izvleček in zbirni izvleček
nadoméstni abstrákt -ega -a m gl. nadomestni izvleček
računálniški abstrákt -ega -a m gl. računalniški izvleček
skúpni abstrákt -ega -a m gl. skupni izvleček in zbirni izvleček in kumulativni izvleček
strukturírani abstrákt -ega -a m gl. strukturirani izvleček
zbírni abstrákt -ega -a m gl. zbirni izvleček in skupni izvleček in kumulativni izvleček
 
abstraktna revija neustr., gl. bilten izvlečkov
abstraktni časopis neustr., gl. bilten izvlečkov
avtomátska izdeláva abstráktov -e -e -- ž gl. avtomatska izdelava izvlečkov
knjíga abstráktov -e -- ž publikacija z izvlečki strokovnih, znanstvenih prispevkov, referatov (1); sin. knjiga izvlečkov; prim. kongresna publikacija
računálniška izdeláva abstráktov -e -e -- ž gl. avtomatska izdelava izvlečkov
 
izvléček -čka m zgoščena predstavitev vsebine dokumenta brez pojasnjevanj ali kritičnih osvetlitev; sin.abstrakt; prim. anotacija (1), sinopsis (1), povzetek (2)
analitični izvleček neustr., gl. informativni izvleček
ávtorski izvléček -ega -čka m izvleček, ki ga sestavi avtor oziroma avtorica dokumenta; sin. avtorski abstrakt
deskriptívni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino dokumenta, a je ne vrednoti; sin.deskriptivni abstrakt; prim. kritični izvleček
indikatívni izvléček -ega -čka m izvleček, ki samo nakazuje vsebino dokumenta in način njene obravnave;sin. indikativni abstrakt
indikatívno-informatívni izvléček -ega -čka m kombinacija informativnega in indikativnega izvlečka, ki prikazuje osrednje teme dokumenta informativno, obrobne pa samo omenja
informatívni izvléček -ega -čka m izvleček, ki predstavlja bistvene kvantitativne in kvalitativne vsebinske značilnosti dokumenta, glavne teze in zaključke; sin. informativni abstrakt
krítični izvléček -ega -čka m izvleček, ki dodaja opisu vsebine dokumenta tudi kritično mnenje; sin. kritični abstrakt; prim. deskriptivni izvleček
kumulatívni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino več praviloma vsebinsko povezanih dokumentov; sin. skupni izvleček, zbirni izvleček, kumulativni abstrakt, skupni abstrakt, zbirni abstrakt
nadoméstni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino tako, da lahko nadomesti branje originalnega dokumenta; sin. nadomestni abstrakt; prim. povzetek (1)
pozícijski izvléček -ega -čka m gl. strukturirani izvleček
računálniški izvléček -ega -čka m izvleček, izdelan z metodami avtomatske obdelave besedila; sin.računalniški abstrakt
skúpni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino več, praviloma vsebinsko povezanih dokumentov;sin. kumulativni izvleček, zbirni izvleček, skupni abstrakt, kumulativni abstrakt, zbirni abstrakt
stilizírani izvléček -ega -čka m gl. strukturirani izvleček
strukturírani izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebinske elemente dokumenta po vnaprej določeni standardni shemi; sin. pozicijski izvleček, stilizirani izvleček, strukturirani abstrakt
zbírni izvléček -ega -čka m izvleček, ki povzema vsebino več, praviloma vsebinsko povezanih dokumentov;sin. zbirni abstrakt, kumulativni izvleček, skupni izvleček, skupni abstrakt, kumulativni abstrakt
 
biltén izvléčkov -a -- m serijska publikacija, ki prinaša analitično bibliografijo z izvlečki; sin. referatni časopis, referatni žurnal, referatni bilten, analitični bilten
knjíga izvléčkov -e -- ž publikacija z izvlečki strokovnih, znanstvenih prispevkov, referatov (1); sin. knjiga abstraktov; prim. kongresna publikacija
računálniška izdeláva izvléčkov -e -e -- ž gl. avtomatska izdelava izvlečkov
 
ekscêrpt -a m 1. del besedila, vzet iz sobesedila; sin. izpisek 2. neustr., gl. izvleček
referát -a m 1. strokovni, znanstveni prispevek, predstavljen na posvetovanju, sestanku 2. neustr., gl. izvleček in abstrakt
regést -a m 1. lat., zgod. prepis ali izvleček iz pomembnih spisov, listin, npr. dvorne pisarne 2. mn. kronološko urejen seznam takih listin z datumom nastanka, označbo vsebine

Bibliotekarski terminološki slovar abstrakt zelo očitno podreja terminu izvleček in je z izjemo dveh terminov (abstrakt, avtorski abstrakt) vse ostale s kazalko gl. preusmeril na izvleček in z njim sestavljene oblike. Tudi izpeljanega pridevnika ne odobrava in z njim tvorjene termine označuje kot neustrezne (abstraktna revija, abstraktni časopis), imamo pa tudi nekoliko nenavadno abstrahiranje, vendar glagola ni, zato se moramo zadovoljiti z zvezami narediti, sestaviti abstrakt/izvleček. Toliko bogatejša pa je zato družina povzetkov, ki jo sestavlja 20 terminov, med katerimi pa ni niti pridevnika niti glagola.

Tudi primerjava rezultatov zgoraj opisane ekscerpcije starejših besedil in besedilnega korpusa novejših bibliotekarskih besedil kažeta, da smo slovenski bibliotekarji v obeh obdobjih dajali prednost slovenskemu terminu na račun tujke, čeprav je opaziti, da je bil delež abstrakta v preteklosti pomembnejši kot je danes. Presenetilo pa me je dejstvo, da je poleg izvlečka v starejših besedilih še 10 sestavljenih terminov (analitični, avtorski, kumulativni, skupni, kritični, opisni, deskriptivni, informativni, indikativni, informativno-indikativni izvleček), v novejših pa samo pet (avtorski, indikativni, informativni, kumulativni, zbirni izvleček). Vzroke za tolikšno razliko bi lahko ugotovili le z obsežnejšo in bolj poglobljeno analizo (morebiti signifikantna razlika v razpoložljivosti oz. naboru uporabljenih besedil in strokovnih področij, ki jih ta besedila obravnavajo).

Nekoliko presenetljivo je tudi, da se dokaj neznani termin regest pojavlja v Novi besedi (17), Gigafidi (12) in starejših bibliotekarskih besedilih (3), ekscerpt pa se pojavlja v besedilih dokaj poredko in še to navadno s pomenom, ki nas ne zanima (odlomek, izpisek), referat je pričakovano zelo pogost, vendar predvsem v pomenu "govornemu podajanju namenjeno besedilo".

povzetek -tka m 1. glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega; sin. rezime (1); prim. nadomestni izvleček 2. zgoščena, neocenjujoča, navadno v tujem jeziku zapisana predstavitev vsebine dokumenta, ki lahko nadomesti čitanje izvirnika; sin. rezime (2); prim. anotacija (1), izvleček, sinopsis (1), konspekt
avtorjev povzetek neustr., gl. avtorski povzetek
ávtorski povzétek -ega -tka m povzetek, ki ga sestavi avtor dokumenta oziroma avtorica dokumenta
povzémanje -a s pri vsebinski obdelavi predstavitev vsebine dokumenta (1) s povzetkom; prim. abstrahiranje, anotiranje
 
sinópsis -a m 1. kratka vsebina, pregled kakega besedila; prim. anotacija (1), izvleček, povzetek (2) 2. krajše, navadno literarno delo, osnutek za scenarij, igro
ávtorski sinópsis -ega -a m sinopsis, ki ga sestavi avtor dokumenta oziroma avtorica dokumenta
rezimé -êja m gl. gl. povzetek (1, 2)

Povzetek in povzemanje v skladu s pričakovanji nastopata v vseh štirih zgoraj naštetih besedilnih virih, avtorski povzetek pa le nekajkrat (vendar ne v Novi besedi). Nič bolje se ni odrezal sinopsis, ki je v referenčnih korpusih zastopan, vendar najpogosteje v drugem pomenu (kot vrsta scenarija), avtorski sinopsis pa samo enkrat v starejših bibliotekarskih besedilih. Prav tako je v referenčnih korpusih rezime dokaj pogost (vendar najpogosteje v splošnem pomenu povzetka misli, pogovora ipd.), v starejših bibliotekarskih besedilih samo enkrat, v novejših pa sploh ne.

anotácija -e ž 1. v dokumentalistiki zgoščena predstavitev vsebine dokumenta, ki dopolnjuje stvarni naslov bibliografske enote;prim. izvleček, povzetek (2), sinopsis (1) 2. v bibliografiji opomba, ki dopolnjuje opis bibliografske enote s podatki o zunanjih značilnostih enote, o njenem nastanku, o načinu razmnožitve
anotírani -a -o prid. opremljen, dopolnjen z anotacijo (1), opombo
anotírati -am dov. in nedov. pripraviti, dodati anotacijo (1)
anotíranje -a s pri vsebinski obdelavi predstavitev vsebine dokumenta z anotacijo (1); prim. abstrahiranje, povzemanje
anotírana bibliografíja -e -e ž 1. bibliografija (2), v kateri so bibliografske enote dopolnjene z anotacijami (1) 2. gl. analitična bibliografija
anotírani seznám literatúre -ega -a -- m seznam literature, dopolnjen z opombami k posameznim enotam
anotírano besedílo -ega -a s besedilo (2) z opombami, ki pojasnjujejo njegovo vsebino; prim. komentirano besedilo
Anotacija se pojavlja v vseh štirih uporabljenih besedilnih virih, najpogosteje seveda v bibliotekarskih besedilih (več kot stokrat), anotirana bibliografija dvajsetkrat v bibliotekarskih besedilih in enkrat celo v Gigafidi, pridevnik anotiran pa še v nekaterih prostih zvezah (npr. anotirano besedilo, anotiran seznam).

Relativno majhna pogostost pojavljanja večine teh terminov v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih nekoliko preseneča, zato pa je toliko bolj razveseljivo, da sta jih bibliotekarska terminoiloška slovarja kljub temu evidentirala in ustrezno obdelala ter zabeležila. Kot že omenjeno, bi lahko vzroke za tako majhno zastopanost ali celo nepojavnost v strokovnih besedilih ugotovili le z obsežnejšo in bolj poglobljeno analizo bibliotekarskih objav in strokovnih področij, ki jih ta besedila obravnavajo. Vsekakor je lahko razlog za to tudi v razpoložljivosti oz. naboru za analizo uporabljenih besedil (v Korpusu bibliotekarstva so npr. samo elektronsko dostopna besedila).

Zaradi obsežnosti gradiva bo obravnava tega tematskega sklopa objavljena v treh delih, v dveh nadaljevanjih najprej o angleških in slovenskih ustreznikih ter njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in v strokovnih bibliotekarskih besedilih, nato pa še kaj več o njihovih značilnostih, pomenu in razlikovanju med njimi:

  • Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1), 27.2.2016
  • Pa še abstrakt po slovensko (2) (ta objava, 6.3.2016)
  • Kaj je izvleček in kaj povzetek? (3) (v pripravi)
  •